Današnji popraznični OFF začenjamo v Srednjeafriški republiki. V tej državi, ki velja za najrevnejšo na svetu, je parlament sklepčno sprejel zakon o uveljavitvi kriptovalute bitcoin kot uradno plačilno sredstvo. Srednjeafriška predsedniška pisarna je to odločitev v skopi izjavi utemeljila z olajševanjem življenja državljanom, ki bodo lahko z mobilnimi napravami plačevali hitreje. Prav tako naj bi poslovno življenje postalo lažje, ker je pretvorba bitcoina v druge valute hitrejša od pretvorbe primarne valute v državi, srednjeafriškega franka. Predsedniška pisarna je potezo parlamenta označila za eno najpogumnejših in najbolj vizionarskih na svetu. Medtem je odziv javnosti drugačen. Problem pri uveljavitvi predstavlja prav srednjeafriški frank. Ta namreč ni le uradna valuta v Srednjeafriški republiki, temveč ga uporablja še pet nekdanjih francoskih afriških kolonij, upravlja pa ga Banka srednjeafriških držav. Ta je za izenačenje bitcoina s srednjeafriškim frankom izvedela skupaj s preostalo javnostjo. V neuradnem odzivu je izrazila skrb zaradi izključitve najpomembnejše monetarne organizacije v državi iz odločevalskega procesa v zvezi z novo uradno valuto. Nekateri srednjeafriški ekonomisti so opozorili na dejstvo, da imajo v Srednjeafriški republiki dostop do svetovnega spleta, ki je nujen za pridobitev bitcoinov, le okrog štirje odstotki prebivalstva. Prav tako so izpostavili problematiko ogromne količine električne energije, ki je potrebna za upravljanje bitcoinov. Državo namreč že desetletje pretresa državljanska vojna med republiko, krščanskimi milicami Anti-balaka in tako imenovano Patriotsko koalicijo. Srednjeafriška republika je od februarja letos v še dodatnih težavah, saj se je v rusko-ukrajinskem konfliktu kot ruska zaveznica znašla na drugem bregu kot večina mednarodne skupnosti. Srednjeafriška republika je postala druga država, ki je sprejela bitcoin za uradno valuto – Salvador je to storil leta 2021.

Nigerijski senat je potrdil zakon, ki predpostavlja vsaj 15-letno zaporno kazen za plačilo odkupnine ugrabiteljem, za dejanje ugrabitve pa določa smrtno kazen. Zakon prihaja kot odgovor na povečanje števila ugrabitev večinoma dijakov in učencev v zameno za denarno odkupnino. Večina ugrabitev se zgodi v severovzhodnem delu Nigerije, kjer so nenadzorovane oborožene skupine v dveh letih v skoraj vsakodnevnih incidentih ugrabile okrog 760 dijakov in ubile več tisoč civilistov. Z zakonom želi oblast v prestolnici Lagos oborožene skupine odvrniti od ugrabitev, saj bi zaradi prepovedi plačila odkupnine te izgubile pomen.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres nadaljuje svoj obisk območja rusko-ukrajinskega konflikta. Po tem, ko se je v Moskvi srečal z Vladimirjem Putinom in ga pozval k premirju, je danes obiskal ukrajinsko mesto Borodjanka v bližini Kijeva. Tam naj bi ruski vojaki med enomesečno okupacijo umorili številne civiliste. Tudi danes je Rusijo pozval k miru in sodelovanju z mednarodnim kazenskim sodiščem v preiskavi domnevnih vojnih zločinov. Ob začetku desetega tedna vojne se stopnjuje tudi ruska ofenziva na vzhodu in jugu Ukrajine. Rusija je napovedala, da bo v okupirani južni pokrajini Herson kmalu uvedla ruski rubelj kot edino dovoljeno valuto.

V zgornjem domu parlamenta Bosne in Hercegovine, domu narodov, je bošnjaški del poslancev blokiral predlog volilne reforme, ki ga je vložila bosanska HDZ. Tri stranke, ki sestavljajo bošnjaški del poslancev, so se ob preprečitvi sprememb volilne zakonodaje sklicevale na nacionalni vitalni interes. Gre namreč za sklicevalno pravico, ki si jo pridržuje predstavniška skupina vsake od treh konstitutivnih federalnih enot Bosne in Hercegovine. Predlog HDZ-ja naj bi bil v neskladju z obema ustavama Bosne in Hercegovine, z Evropsko konvencijo človekovih pravic in z Beneško komisijo. Seja doma narodov bi morala potekati že v torek, vendar zaradi bojkota stranke predsednika predsedstva Alije Izetbegovića ni bila sklepčna. Zaradi uveljavljanja nacionalnega vitalnega interesa mora predsednik doma narodov sklicati komisijo, ki mora o zakonu odločiti v petih dneh. Če tega ne stori, pade odločitev na ustavno sodišče v Sarajevu. Reforma poskuša uveljaviti elektorski sistem izvolitve članov predsedstva Bosne in Hercegovine, zatika pa se pri vprašanju, kako razporediti elektorske glasove, predvsem v občinah z mešanim, bošnjaškim in hrvaškim prebivalstvom.    

Vlada je sprejela program stabilnosti in nacionalni reformni program za leto 2022, dva pomembna dokumenta, ki ju morajo države članice Evropske unije vsako leto poslati Evropski komisiji. V njiju predstavijo prihodnjo ekonomsko politiko in napredek pri izpolnjevanju priporočil Evropske komisije. V letošnjih dokumentih je vlada napovedala pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo dolgotrajne oskrbe. Na makroekonomskem področju ni napovedala skoraj nobenih sprememb, kar je finančni minister Andrej Šircelj na današnji novinarski konferenci pripisal nestabilni mednarodni situaciji.

Izjava

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, krajše Umar, je letošnjo napoved rasti BDP-ja znižal s 4,7 na 4,2 odstotka. To spremembo je minister Šircelj pripisal nezadostni prisotnosti ministrske ekipe pri prvotni napovedi. Iz napovedi rasti BDP-ja izvira tudi napoved nominalnega finančnega primanjkljaja, ki naj bi do leta 2025 padel s trenutnih 4,1 na 1,7 odstotka BDP-ja. Prav tako naj bi javni dolg države v istem obdobju padel z zdajšnjih dobrih 75 na 68 odstotkov BDP-ja.

Vlada je z uredbo še za tri mesece podaljšala veljavnost znižanih trošarin na energente, in sicer na elektriko ter pogonska goriva, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje. Za zdaj pa vlada ni podaljšala regulacije cen večine pogonskih goriv. Če tega ne bo storila, lahko prihodnji teden pričakujemo dvig cen na bencinskih črpalkah. Podobno velja za položnice za elektriko, ki samo še ta mesec ne vključujejo cene omrežnine.