St. Rog an'OFF

St. Rog an'OFF

Aktualno-politična novica
5. 2. 2018 - 15.00
 / OFF

Mednarodni olimpijski komite je zavrnil izdajanje povabila na zimske olimpijske igre 2018 še aktivnim 13 ruskim športnikom in dvema trenerjema. Mok je primer obravnaval znova, ker je Mednarodno razsodišče za šport v četrtek 28 ruskim športnikom zaradi pomanjkanja dokazov o vpletenosti v sistemski doping ukinilo doživljenjsko prepoved nastopanja na igrah. Ostalih 169 ruskih športnikov, ki niso dobili prepovedi, bo zaradi prepovedi nastopanja ruskega olimpijskega komiteja nastopalo pod olimpijsko zastavo.

Japonsko pa je razjarila korejska zastava, s katero so vihrali gledalci prijateljske hokejske tekme med Korejo in Švedsko. Severna in Južna Koreja tokrat na igrah nastopata pod skupno zastavo, na kateri je silhueta korejskega polotoka. Japonsko moti, da so imeli gledalci na tekmi med Švedsko in Korejo zastavo, na kateri je bila vključena skoraj nevidna modra pika na morju, ki predstavlja otočje Dokdo oziroma Takeshima. Uradna zastava pike sicer nima. Skupna površina otočja je slabih 0,2 kvadratnega kilometra. Nadzoruje ga Južna Koreja, Japonska pa trdi, da je otočje njeno, zato je že protestirala proti Južni Koreji.

Združene države Amerike so prepovedale prodajo in izvoz orožja v Južni Sudan, kjer divja državljanska vojna. Če na prvi pogled to izgleda kot poteza, ki bo kaj spremenila, naj omenimo, da ZDA tja sploh ne izvaža orožja, tako da je prepoved bolj kot ne simbolična. Se bo pa sedanja ameriška administracija zavzemala za svetovno prepoved prodaje orožja v Južni Sudan s predlogom v Varnostnem svetu Združenih narodov. Predlog za prepoved izvoza orožja v to državo je bil sicer že leta 2016 na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov, a neuspešen.

V Atenah se je zbralo okoli 140.000 Grkov v protest proti besedi Makedonija v imenu nekdanje jugoslovanske republike. S strani Združenih narodov mediirana pogajanja med grškim in makedonskim premierjem Aleksisom Ciprasom in Zoranom Zaevom se odvijajo zaradi grške blokade vstopa Makedonije v EU in NATO. Protest v Atenah sledi 300.000-glavemu protestu v Solunu, ko je del protestnikov zažgal skvot Libertatia. Na obeh protestih so prisostvovali tudi člani nacionalistične stranke Zlata Zora, ki ima trenutno 16 poslancev v grškem parlamentu.

Na Cipru je v predsedniških volitvah znova zmagal konzervativec Nicos Anastasiades. S 56-imi odstotki glasov je premagal Stavrosa Malasa, sicer neodvisnega kandidata s podporo komunistične stranke, ki ga je podprlo 44 odstotkov volivcev. Anastasiades je predvolilno kampanjo gradil na ekonomskih uspehih države po svojem prevzemu oblasti od komunistov in obljubah po ekonomski stabilnosti, Malas pa na potrebi po novi ekonomski politiki, ki bi zagotavljala delovne in socialne pravice. Anastasiades se bo zavzemal za združitev Cipra, ki je od leta 1974 razdeljen na grški južni in turški severni del. Takrat je grška vojaška hunta na otoku izvedla vojaški udar, da bi ga združila z Grčijo. Kmalu po tem je proti državnemu udaru vojaško posredovala Turčija in zavzela severni del otoka. Turško republiko Severni Ciper sicer priznava samo Turčija, ki svojo prisotnost na otoku podkrepljuje tudi s stalno prisotnostjo 35 tisoč vojakov.

V mestu Afrin pa se je več tisoč protestnikov udeležilo demonstracije proti turški invaziji in njenemu masakru civilistov ter mednarodni tišini glede opozicije Turčiji. In medtem ko se turški predsednik Recep Tayyip Erdogan potika na obisku v Vatikanu pri papežu Frančišku, se je borbi pridružil tudi Sirski vojaški svet. Ta oborožena enota sirskih kristjanov je poslala okrepitve v Afrin v podporo kurdskim borcem, s katerimi sodelujejo skoraj od začetka vojne v Siriji. Na drugi strani meje pa je turško notranje ministrstvo sporočilo, da je od začetka operacije “Oljčna vejica” zaprlo 600 ljudi, obtoženih širjenja teroristične propagande. Od tega 450 zaradi objav na družbenih omrežjih, ostale pa zaradi udeleževanja protestov. Med priprtimi pa se je prejšnji teden znašlo tudi 13 članov Turške medicinske asociacije, vključno z njenim predsednikom, zaradi izjave “Ne vojni, mir takoj!”. Skupino je Erdogan označil za izdajalsko.

Ekvadorci so včeraj na referendumu podprli omejitev predsedniških mandatov na dva. Posledično za predsednika leta 2021 ne bo mogel ponovno kandidirati bivši predsednik Rafael Correa, ki je omejitev predsedniških mandatov leta 2015 odpravil. Rezultat referenduma je politična zmaga trenutnega predsednika Lenina Morena. Volivci so izglasovali tudi odpravo zastaranja zločina pri spolni zlorabi mladoletnikov, ustavitev rudarjenja v zaščitenih območjih, odpravo davka na kapitalske dobičke in omejitev iskanja nafte v narodnem parku Jasuni. Prav tako so izglasovali diskvalifikacijo politikov, ki so obsojeni zaradi korupcije, in reformo Sveta sodelovanja državljanov, ki ga je vzpostavil Correa in med drugim imenuje državne tožilce in sodnike.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je razpisal predčasne predsedniške volitve in z dekretom premaknil datum volitev s 17. oktobra na 11. april. Razlogov za to odločitev ni pojasnil. Azerbajdžanska ustava določa, da se morajo volitve izvesti na sredo v 60 dneh od najave predčasnih volitev. Vodja opozicijske stranke Ljudska fronta Ali Karimli je odločitev označil za nedemokratično, saj naj bi oteževala opozicijsko kampanjo. Ilham Alijev je na oblasti od leta 2003, ko je nasledil svojega očeta Hejdarja Alijeva, ki je Azerbajdžan vodil od leta 1993. Kavkaška država se uvršča na dno lestvic svobode medijev in koruptivnosti, lani pa je mednarodna novinarska mreža OCCRP razkrila obširen sistem azerbajdžanskega podkupovanja predstavnikov v Svetu Evrope v zameno za omiljeno kritiko stanja državljanskih svoboščin v državi.

Maldivijska vlada je oznanila, da ne bo spoštovala odločitve ustavnega sodišča, da mora izpustiti skupino zaprtih opozicijskih politikov. Odločitev vlade je sprožila proteste v prestolnici Male. Vojska je obkolila parlament, poveljniki vojske in policije pa so na javni televiziji prisegli, da bodo branili trenutno vlado pod vodstvom Abdule Jameena. Vodja opozicije in bivši premier Mohamed Našid, za katerega je ustavno sodišče prav tako zahtevalo oprostitev, je trenutno v izgnanstvu. Našid je po volitvah leta 2008 nasledil polbrata trenutnega predsednika Abdulo Gajuma, leta 2012 pa je odstopil po pritisku vojske in policije.

Na okrožnem sodišču se je danes nadaljevala tožba Mestne občine Ljubljana proti Aigul Hakimovi v primeru Tovarne Rog. Kaj se je dogajalo, pove Hakimova:

Izjava

Predstavi tudi, kaj se trenutno dogaja z ostalimi postopki v tej zadevi.

Izjava

 

OFF sta pripravila vajenec Kavčič in Vid.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.