Izrael stopnjuje napade na palestinske cilje v Gazi. V zračni ofenzivi, ki poteka že od torka, so izraelske zračne sile napadle več kot 300 ciljev, kar je do sedaj terjalo vsaj 70 smrtnih žrtev, med njimi 11 žensk in 18 otrok. Palestinske zdravstvene ustanove trenutno oskrbujejo več kot 400 ranjencev. Napadi izraelskega letalstva naj bi bili namenjeni predvsem uničenju izstrelitvenih ramp, ki jih palestinsko gibanje Hamas uporablja za raketiranje izraelskih ciljev. Kljub izraelskim napadom Hamas odgovarja z raketnimi napadi, s tem pa je tudi je dokazal, da poseduje rakete daljšega dometa, s katerimi ogroža Tel Aviv, Jeruzalem in celo Haifo.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je Izrael obtožil, da vrši genocid nad palestinskim ljudstvom, na drugi strani pa izraelski premier Benjamin Netanjahu ostaja gluh za trpljenje palestinskega ljudstva in je napovedal stopnjevanje ofenzive. Odprta je tudi možnost kopenskega napada na Gazo, zato je vlada dala zeleno luč vojski za vpoklic več kot 20.000 civilistov. Medtem se iz brezzobe mednarodne skupnosti vrstijo jalovi apeli po prekinitvi nasilja. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je za danes sklical izredno sejo Varnostnega sveta, na kateri se želi podrobneje seznaniti s situacijo na terenu. Njegove apele po spoštovanju mednarodnega prava Izrael za zdaj gladko ignorira.

Nadaljujemo v ne ravno uspešnem zgledu ameriškega izvažanja demokracije. Iraški premier Nouri al Maliki se sooča z vedno večjim nasprotovanjem njegovi vladavini, ki marginalizira zlasti iraške sunite, kar mnogi vidijo kot enega pomembnejših vzrokov za nedavni bliskoviti vojaški uspeh ekstremističnega gibanja Islamska država. Z Malikijem niso zadovoljni niti Kurdi. Vodja kurdske regionalne vlade Nechirvan Barzani poziva premierja k odstopu in njegov odnos do sunitskih področjih vidi kot razlog za trenutno politično krizo. Od Malikija se oddaljujejo tudi šiiti. Več šiitskih verskih dostojansvenikov je pozvalo k formiranju nove vlade, ki bi uživala široko podporo prebivalcev Iraka. Premier nima podpore niti v lastni koaliciji Država zakona, kjer so že izrazili pripravljenost, da bi se odrekli Malikiju, v kolikor bi tako lahko pridobili podporo Kurdov in sunitov.

Al Maliki je pozive k odstopu gladko preslišal in samozavestno napoveduje kanditaturo na volitvah, kjer bi lahko pridobil že svoj tretji mandat. Samozavest mu vliva zlasti brezpogojna mednarodna podpora, ki jo uživa v boju proti skrajnežem Islamske države. Združene države Amerike sicer pozivajo k formiranju bolj vključujoče vlade, ampak po drugi strani nudijo vso pomoč Malikiju. Vojaško ga podpirata tudi Rusija in Kitajska, medtem pa mu je Iran poslal celo 2.000 vojakov, ki so se skupaj z iraškimi silami že udeležili bojev proti islamistom v Tikritu.

Ameriški državni sekretar John Kerry je pripotoval v Peking na že šeste letošnje pogovore visokih predstavnikov Kitajske in ZDA. S kitajskim predsednikom Xi Jinpingom si medsebojno ljubeznivo izkazujeta naklonjenost in hvalita sodelovanje med državama. Američani upajo, da jim bo uspelo doseči večje sodelovanje s Kitajsko na področju podnebnih sprememb in končanje kitajskega industrijskega vohunjenja za ameriškimi podjetji. Pereči temi pogovorov bosta tudi vprašanje Severne Koreje in sporne vode Južnokitajskega morja, ki si jih poleg Kitajske lastijo tudi ameriške strateške zaveznice Japonska, Filipini in Vietnam. Pod gladino omenjenih voda so namreč bogate zaloge nafte.

Žvižgač in nekdanji sodelavec ameriške Nacionalne varnostne agencije Edward Snowden je Rusijo zaprosil za podalšanje azila, saj mu bo dovoljenje za prebivanje v Ruski federaciji poteklo konec julija. Snowdnov odvetnik Anatolij Kučerna je sicer skop z informacijami in ni želel pojasniti, kakšen status si Snowden želi ter ali želi pridobiti tudi rusko državljanstvo.

Medtem pa na dan prihajajo nove podrobnosti, ki na laž postavljajo trditve NSA, da niso nikoli brez tehtnega razloga vohunili za ameriškimi državljani. NSA in FBI sta namreč vršila nadzor nad spletno korespondenco pomembnejših predstavnikov ameriške muslimanske skupnosti. Pod nadzorom obveščevalcev so se znašli pravnik, republikanski politik, univerzitetni profesor in dva aktivista za človekove pravice. Zadeva je za ameriške oblasti izrazito nerodna, saj je jasno, da je bil motiv za prisluškovanje rasna pripadnost tarč prisluškovanja.

Ameriško vohunjenje ponovno povzroča jezo tudi v Nemčiji. Nemški politiki so se ostro odzvali na novico, da naj bi odkrili ameriškega vohuna v nemškem Ministrstvu za zunanje zadeve, in to le nekaj dni po aretaciji nemškega obveščevalca, ki je obtožen posredovanja tajnih podatkov Cii.

V Londonu poteka množična stavka javnih uslužbencev. V najbolj množični stavki javnih delavcev, odkar je leta 2010 oblast prevzel konzervativni premier David Cameron, več kot milijon učiteljev, smetarjev, nadzornikov parkov in drugih javnih uslužbencev protestira proti vladnim varčevalnim ukrepom in znižanju plač. Cameronova vlada je že leta 2010 za dve leti zamrznila plače v javnem sektorju, po dveh letih pa omejila zvišanje mesečnih prihodkov za največ odstotek na leto. Britanski sindikati zato ocenjujejo, da se na tak način plače ne morejo usklajevati z vedno večjimi življenjskimi stroški, kar javne delavce žene v nezadovoljiv socilani položaj. Na drugi strani vlada varčevalne ukrepe opravičuje z globoko recesijo. To je sicer Velika Britanija po nekaterih gospodarskih parametrih premgala že leta 2010 in že nekaj časa beleži gospodarsko rast. Ukrepi pa ostajajo.

Nadaljuje se saga okoli privatizacije Heliosa in prodaje Mercatorja. Na objave v medijih, ki razkrivajo nezakonita dejanja pri omenjenih poslih, so se odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in pozvali Ministrstvo za gospodarstvo, državno tožilstvo in druge državne institucije k ukrepanju. Več o tem nam pove sindikalist Goran Lukič:

Izjava.

Državne institucije se zaenkrat še niso odzvale na sindikalni poziv. Lukič je zaskrbljen tudi nad ozračjem v Sloveniji glede vprašanja privatizacij, ki ga imenuje privatizicijska histerija:

Izjava.

Velenjski rudarji so zamrznili stavko in se vrnili na delo. Stavkovni odbor je namreč prejel podpisan dogovor med Holdingom slovenskih elektrarn, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenjem v katerem se zavezujejo, da bodo sklenili aneks k tripartitni pogodbi o zakupu moči in nakupu premoga ter električne energije. Predsednik uprave Premogovnika Velenje Ivan Pohorec je pojasnil, da bodo izpolnjevali zaveze kolektivne pogodbe, tako kot je bilo predvideno za letošnje leto. Uprava rudnika je stavko priznala, zato bodo rudarji prejeli plačilo tudi za čas med stavko. Rudarji prav tako pričakujejo, da se bo uprava zavezala k izplačilu plač do 18ega v mesecu za pretekli mesec, v nasprotnem primeru napovedujejo, da bodo ponovno stavkali.