V Moskvi se v teh dneh mudi svetovalec za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, John Bolton. Med drugim se bo sestal z ruskim zunanjim ministrom, Sergejem Lavrovom, s katerim naj bi po prvotnih načrtih govorila o pripravi na vrh Trump-Putin, ki naj bi se odvil do konca letošnjega leta. A kot kaže, bo pozornost preusmerjena na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku Združenih držav iz pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega ali INF, ki sta jo leta 1987 podpisala takratna voditelja Združenih držav in Sovjetske zveze - Ronald Reagan in Mihail Gorbačov - in je označila konec oboroževalne tekme med velesilama. Trump se sklicuje na domnevno neupoštevanje pogodbe s strani Rusije in obenem napoveduje razvoj jedrskih orožij, dokler ne pride do novega dogovora z Rusijo in Kitajsko.

Makedonija je stopila korak bližje k preimenovanju države v Republiko Severno Makedonijo. Potem ko je posvetovalni referendum o spremembi v začetku oktobra spodletel zaradi prenizke udeležbe, so zagovorniki sporazuma, na čelu s premierjem Zoranom Zaevom, dosegli zmago, ko so v glasovanju v parlamentu dosegli potrebno dvotretjinsko podporo za začetek spreminjanja ustave. Za to so bili potrebni tudi glasovi sedmih poslancev opozicijske VMRO-DPMNE, ki spremembi imena sicer uradno nasprotuje. Vodja stranke, Hristijan Mickoski, je oznanil, da so neposlušne člane že izključili iz svojih vrst. Za dokončno spremembo imena bosta potrebni še dve glasovanji in obenem potrditev dogovora s strani grškega parlamenta.

V Kamerunu so dva tedna po predsedniških volitvah le razglasili zmagovalca. Po pričakovanjih je večino glasov prejel novi-stari predsednik, 85-letni Paul Biya, za katerega bo to že sedmi predsedniški mandat. V tednih po volitvah je sicer kamerunski ustavni svet moral odločati o 18 peticijah, ki so zahtevale delno ali popolno razveljavitev opravljenih volitev zaradi kršitev in ustrahovanja volivcev ter nezmožnosti oddajanja glasov v nemirnih anglofonskih regijah v državi. Dve izmed peticij, ki so bile prejšnji teden soglasno zavrnjene, sta vložili stranki opozicijskih kandidatov, tudi stranka Mauricea Kamtoja, ki je nekaj dni po volitvah razglasil svojo zmago. Kasneje je njegov tiskovni predstavnik izjavo reinterpretiral, češ da se Kamto ni razglasil za predsednika, pač pa je zgolj razglasil zmago, kar naj ne bi bilo enako.

Na deželnih volitvah na Južnem Tirolskem v Italiji je slavila vladajoča Južnotirolska ljudska stranka ali SVP, ki pa je z 41,9 odstotka prejetih glasov dosegla najslabši rezultat v zgodovini svojega obstoja. Na drugem mestu je s petnajstimi odstotki pristala novoustanovljena lista bivšega poslanca Gibanja petih zvezd Paula Köllenspergerja, na tretjem pa skrajno desna Liga oziroma njena južnotirolska podružnica. Največji poraz so na volitvah sicer dosegle stranke, ki se zavzemajo za osamosvojitev Južne Tirolske od Italije - Južnotirolska svoboda in Svobodnjaki.

Volitve na lokalni in regionalni ravni so potekale tudi na Poljskem, kjer je vladajoča konzervativna stranka Zakon in pravičnost ali PiS po rezultatih vzporednih volitev osvojila 32,3 odstotka glasov in s tem premagala koalicijo opozicijskih strank, ki je prejela okoli četrtino vseh glasov. Ob osredotočanju na bolj ruralne predele države so v PiS utrpeli izgube v mestih: posebej je bila presenetljiva zmaga proevropskega Rafala Trzaskowskega iz stranke Državljanska platforma v boju za županski mandat v Varšavi. Tokratne volitve so bile prvi test za PiS od prihoda na oblast leta 2015. Če še uživajo podporo doma, pa temu vsekakor ni tako v Bruslju, s katerim so v sporu glede pravosodne reforme. V zadnjem dejanju tega spora je Sodišče Evropske unije prejšnji teden odločilo, da mora Poljska ustaviti prisilno upokojevanje sodnikov vrhovnega sodišča, ki je sledilo sprejetju zakona o vrhovnem sodišču aprila letos.

Delavci v puljski ladjedelnici Uljanik so ponovno začeli s stavko, potem ko v zakonskem roku niso prejeli septembrskih plač. Stavkajoči zahtevajo zamenjavo uprave Uljanik Grupe in odstop njenega predsednika, Giannija Rossande. Pod plazom kritik se je znašla tudi hrvaška vlada, ki ima v skupini 25-odstotni delež, a naj ne bi naredila dovolj, da bi se plače izplačale, ali predlagala novih članov nadzornega odbora, potem ko so delničarji prejšnji teden upravi izrazili nezaupnico. Stanje v Uljaniku je sicer že avgusta sprožilo stavko zaposlenih in proteste na Trgu bana Jelačića v Zagrebu, kljub kasneje izplačanim plačam pa so se težave nadaljevale. Del Uljanik Grupe je tudi reška ladjedelnica 3. maj, ki ji danes poteče petdnevni rok za pobotanje z upravo, po izteku katerega se bodo morda zaposleni pridružili stavkajočim v Pulju.

V Zagrebu pa so v soboto protesti potekali tudi proti vladni reformi pokojninskega sistema, ki med drugim predvideva dvig upokojitvene starosti na 67 let in zvišanje penalov pri pokojninskih prejemkih, ko upokojena oseba nima polnih 41 let delovne dobe. Na Hrvaškem je nekaj več kot 1.240.000 upokojencev, od tega pa jih okoli pol milijona dobiva pokojnino, manjšo od 2000 kun oziroma 269 evrov. Jasna A. Petrović iz Sindikata upokojencev Hrvaške pove, kakšne so njihove zahteve.

Izjava

Več o hrvaški pokojninski reformi v OFFsajdu ob 17. uri.

Stavko, ki so jo začeli 30. novembra lani, pa so prekinili zaposleni na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji Sova. To je potrdil predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki je izrazil zadovoljstvo z dialogom z novim direktorjem agencije, Rajkom Kozmeljem. Stavkajoči so sicer želeli opozoriti na pomanjkanje kadra in na nezadovoljstvo v zvezi s statusom in vrednotenjem delovnih mest v agenciji.