Zoran Zajeb
Trgu v centru Skopja, na katerem stoji megalomanski kip vojaka na konju in močno spominja na Aleksandra Velikega, čeprav naj to ne bi bil, prebivalci rečejo “Kod Ace”. Aca je bronasti kip, ki je v okviru projekta Skopje 2014 nekdanjo vlado Nikole Gruevskega stal okoli 33 milijonov evrov. Projekt Skopje 2014 je bil zasnovan z grandiozno neoklasicistično vizijo in poskusom vzpostavitve povezave med dediščino antičnih Helenov in sodobno Makedonijo. Celoten projekt je, kot je razkrila Balkanska mreža raziskovalnih novinarjev, nekdanjo desno vlado stranke VMRO-DPMNE stal 560 milijonov evrov.
Neoklasicistične preobleke mnogih stavb v centru Skopja so služile kot sol na rano mnogih Grkov, ki so bili že tako ali tako v skrbeh zaradi samega imena njihove severne sosede. Menda ker jih je skrbelo, da bo Makedonija v primeru, da Grki priznajo njeno ime, poskušala prevzeti tudi provinco na severu Grčije z istim imenom. Spor Makedonije z Grčijo glede imena se vleče že 27 let, odkar se je Makedonija osamosvojila. Grki jo vztrajno naslavljajo z Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, blokirajo njen vstop v zvezo NATO in nasprotujejo njenemu približevanju Evropski uniji. Toda s predajo makedonske vlade v roke socialdemokratov se je zgodil premik, grška in makedonska vlada sta namreč dosegli dogovor o preimenovanju Makedonije v Republiko Severno Makedonijo. Dogovor je sicer prešel parlament z navadno večino, vendar je veto nanj podal predsednik Gjorgje Ivanov, zvest nekdanji vladi VMRO-DPMNE. Dogovor tako še ni ratificiran. Opozicijska stranka VMRO-DPMNE je od vlade socialdemokratov zahtevala, da pred ustavno reformo, ki bo potrebna za spremembo imena države, pridobi dovoljenje državljanov s posvetovalnim referendumom. Vprašanje, na katerega so volivci odgovarjali, pa pravzaprav ni zadevalo spremembe imena države v Republiko Severno Makedonijo, ampak se je glasilo: “Ali podpirate članstvo Makedonije v Evropski uniji in NATU s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?” Referendum se je izvedel včeraj, glasovanja pa se je udeležilo slabih 37 odstotkov volilnih upravičencev, kar je 15 odstotkov manj od cenzusa, ki ga določa makedonska ustava.
Tistih 35 odstotkov upravičencev, ki so se udeležili glasovanja, je sicer z 90 odstotki pritrdilno odgovorilo na referendumsko vprašanje. Tako Zaev z vizijo nove evropske Makedonije kot tisti, ki so pozivali k bojkotu referenduma, so rezultate interpretirali kot zmago. Naravo in vlogo posvetovalnega referenduma razloži Tamara Chausidis iz Balkanske mreže raziskovalnih novinarjev BIRN:
Ustavne reforme, ki jih predvideva sporazum, sprejet med Makedonijo in Grčijo, zahtevajo dvotretjinsko večino v makedonskem parlamentu, sprejete pa morajo biti do konca tega leta. Zaev je v izjavah včeraj že namignil, da se bodo v primeru, da reforme ne bodo potrjene, v Makedoniji izvedle predčasne volitve.
Biljana Vankovska s Filozofske fakultete v Skopju ocenjuje, da sta celotno referendumsko vprašanje in poskus ustavne reforme Zaevovo lastno iskanje potrditve, saj gre za njegov najpomembnejši projekt.
Ker gre za Zaevov najpomembnejši projekt, in ker je propadel pred njegovimi očmi, Vankovska ocenjuje, da bi moral odstopiti s položaja. Medtem pa mednarodna skupnost še naprej vztraja, da projekt preimenovanja ne sme zamreti.
Samo referendumsko vprašanje je pravzaprav sestavljeno iz treh delov, in sicer iz vprašanja o vstopu v Evropsko unijo, v zvezo Nato, in o potrditvi sporazuma z Grčijo. Vsa tri vprašanja pa so hipotetična, razloži Vankovska:
Zagovorniki referenduma vztrajajo pri tem, da so dosegli zmago, kljub temu da ni bil dosežen ustavno določeni 50-odstotni cenzus. Pri tem se sklicujejo tudi na dejstvo, da v Makedoniji od leta 2002 ni bil izveden popis prebivalstva, od takrat pa se je sestava volilnih upravičencev drastično spremenila. Razloži Chausidis:
Dejstvo je, da se je iz Makedonije, kot tudi širše regije, v zadnjih nekaj letih izselilo več ljudi. Vankovska pa pri tem opozori, da popis volilnih upravičencev Zaeva ni motil na zadnjih lokalnih volitvah, na katerih so bili uspešni.
Kot glavni nasprotnik referenduma se v kampanji ni vzpostavila največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE. Po včerajšnji razglasitvi rezultatov si je sicer njen novi predsednik Hristijan Mickoski prilastil zasluge za več kot 60-odstotni bojkot referenduma, vendar se pred tem stranka sploh ni vključevala v kampanjo. Zaradi situacije, v kateri se je stranka znašla po prejšnjih parlamentarnih volitvah, in zaradi sodnih postopkov, v katere so trenutno vpleteni njeni najbolj vidni člani, se je VMRO-DPMNE pravzaprav držala bolj v ozadju in se sklicevala na to, da se bo na referendumu že pokazala volja ljudstva.
V gibanju, ki je pozivalo k bojkotu referenduma, so se združili argumenti političnih nazorov od nacionalistične desnice do skrajne levice, pri tem pa ni šlo za organizirano kampanjo, ampak za bolj spontano, z družbenimi omrežji podprto gibanje.
Vankovska reakcije mednarodne skupnosti na referendum ocenjuje kot protislovne, a hkrati predvidljive. Novinarji, ki so v Skopju opazovali referendum, so ji pokazali povzetke, ki so jih dobili že dva dni pred izvedbo referenduma in namigujejo na interpretacije, ki bodo spremljale poreferendumsko poročanje. Nagibajo se v smeri, ki jo je bilo danes mogoče opazovati v praktično kateremkoli zahodnem mediju - da je bil referendum zgolj posvetovalne narave, da so volivci kljub nizki udeležbi jasno pokazali, da se s sporazumom strinjajo.
V zaključku današnjega Offsajda Vankovska poudari, da je šlo pri včerajšnjem vprašanju tako mednarodni skupnosti kot aktualnemu predsedniku vlade Zoranu Zaevu predvsem za iskanje potrditve, za okrasek demokracije, ki spada k širši zgodbi o umirjanju razmer v Makedoniji in na Balkanu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
kvaliti kontent
Odlicno!
Vankovska je tako đubre, ne vem zakaj ste jo splph kontaktiral....
Komentiraj