Mjanmarska vojska je lokalnim telekomunikacijskim podjetjem naročila, naj začasno blokirajo Facebook. Najpopularnejše družbeno omrežje v državi so na primer uporabili za usklajevanje kampanje državljanske neposlušnosti, v kateri so zdravstveni delavci zapustili svoja delovna mesta in protestirali proti dejanjem vojske, ter za izmenjavo načrtov za večerne proteste. Število protestov se je povečalo po napovedi vlade, da je bila proti voditeljici najuspešnejše stranke na novembrskih volitvah in odstavljeni predsednici vlade Aung San Su Či vložena obtožnica, ki ji očita posedovanje nezakonito uvoženih voki-tokijev. Ministrstvo za komunikacije in informacije je sporočilo, da bo Faceebok, ki ga uporablja več kot polovica ljudi v Mjanmaru, blokiran do 7. februarja, ker so uporabniki širili lažne novice in napačne informacije ter povzročali nesporazume. Skupno resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je zasedal v torek, je blokirala Kitajska.

Naslednjo italijansko vlado bo poskušal sestaviti nekdanji guverner Evropske centralne banke Mario Draghi. Italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki vodi pogajanja o formiranju nove italijanske vlade, je zaprosil Draghija, naj poskusi sestaviti vlado s poslanci, ki sedaj sedijo v parlamentu, s čimer bi se Italija izognila predčasnim volitvam. Stranka Pet zvezd, ki je bila največja stranka prejšnje vladne koalicije, je napovedala, da v vladi, ki bi jo vodil Draghi, ne bo sodelovala. Poleg levosredinske Demokratske stranke je zato glavna kandidatka za vstop v vlado stranka Liga. Njen voditelj Matteo Salvini ni izključil možnosti, da bi ponovno vstopil v vlado. 

Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko, je zaradi obsodbe Alekseja Navalnega in protestov, ki so jo spremljali, napovedal obisk Moskve. Navalni bo moral za zapahi preživeti 32 mesecev, potem ko mu je moskovsko sodišče pogojno kazen zaradi gospodarskega kriminala iz leta 2014 spremenilo v zaporno. Borrellov obisk sledi množičnim aretacijam podpornikov Navalnega in bo prvi obisk najvišjega zunanjepolitičnega odposlanca v Moskvi po letu 2017. Borrell je že zahteval takojšnjo izpustitev Navalnega, toda Moskva je Evropsko unijo opozorila, naj sestanka ne izkoristi za nadaljnje poskuse, da bi mu zagotovila svobodo. Visoki predstavnik se je nameraval sestati z voditelji civilne družbe, potem ko je Kremelj zavrnil njegov poskus srečanja s pridržanim aktivistom. Zunanji ministri držav Evropske unije so se dogovorili, da se bodo 22. februarja ponovno sestali in razpravljali o morebitnih nadaljnjih ukrepih, če Navalni ne bo izpuščen.

Načrti za umik ameriških čet iz Nemčije so zamrznjeni. Bidnova administracija se je odločila ustaviti potezo, dokler novi obrambni minister Lloyd Austin ne poda ocene lanske odločitve predsednika Donalda Trumpa, da zmanjša število ameriških vojakov v Nemčiji na 25 tisoč. To je bil odgovor na nemško neizpolnjevanje zaveze o porabi dveh odstotkov BDP-ja za obrambni proračun. Medtem ko bi približno polovica teh vojakov prišla domov, bi drugo polovico napotili v druge evropske države. Biden je bil kritičen do Trumpove politike do evropskih zaveznikov in je obljubil nov začetek čezatlantskih odnosov v času svojega predsedstva. Načrti za umik niso bili priljubljeni niti med demokrati niti med republikanci, ki so trdili, da bi zmanjšanje vojaških sil v Nemčiji poslalo napačen signal Rusiji.  

Libanonskega aktivista Lokmana Slima, znanega po njegovem nasprotovanju skupini Hezbolah, so našli ustreljenega v avtomobilu na jugu države. Varnostne službe trdijo, da poteka preiskava in da motiv še vedno ni jasen, vendar njegova politična mnenja kažejo drugače. Slim je bil kot novinar, politični aktivist in analitik redno tarča napadov Hezbolahu naklonjenih medijev zaradi svoje vodilne vloge med šiitskimi kritiki te organizacije. Slimova kritika Hezbolaha je naletela na ostro reakcijo privržencev oboroženega gibanja, ki so ga včasih imenovali »veleposlaniški šiit« – s tem izrazom nasprotnikom očitajo, da so orodje v rokah ZDA. Čeprav storilci niso znani, je Slimova smrt opozorilo za člane šiitske skupnosti, ki ne podpirajo Hezbolaha.

Specializirano državno tožilstvo je na koprskem okrožnem sodišču proti petim osebam vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pri prevzemu družbe Etra 33, ki danes v okviru koncerna Kolektor deluje kot Kolektor Etra. Med obtoženimi je tudi direktor in delni lastnik Kolektorja ter direktor Dela Stojan Petrič. Etro, ki proizvaja energetske transformatorje, je Kolektor kupil leta 2010 in postal njen tričetrtinski lastnik. Bistvo preiskave, zaradi katere so kriminalisti eno obtožnico vložili že leta 2017, je očitek, da je Kolektor takoj po prevzemu manjšinske deleže v Etri po nižji ceni preprodal različnim podjetjem, ki so bila povezana z direktorji in vodilnimi v Kolektorju. 

OFF je pripravila vajenka Selma, mentoriral je Gal.