Generalni direktor hrvaške policije Nikola Milina se je ostro odzval na obtožbe mednarodne nevladne organizacije Border Violence Monitoring, da policisti na meji z Bosno in Hercegovino nelegalno zavračajo begunce. Organizacija je objavila skrite posnetke, ki prikazujejo hrvaške policiste, ki več kot 370 oseb v vrstah spremljajo nazaj čez zeleno mejo med državama. Policisti na posnetkih z migranti fizično obračunavajo, slišati pa je tudi streljanje. Hrvaške oblasti obtožbe zavračajo in trdijo, da gre za povsem legalno obliko preprečevanja ilegalnega vstopa v državo, ki jo dovoljujejo določila schengenskega območja. Komentira Maddalena Avon iz Centra za mirovne študije v Zagrebu.

Izjava

Irska policija preiskuje napad sedemdesetih aktivistov na posest v okrožju Roscommon na severozahodu Irske. Posest je od preteklega torka v postopku prisilne deložacije zaradi zapadlih dolgov stanovalcev do irske banke KBC. Po trditvah policije so napadalci poškodovali osem varnostnikov in več avtomobilov. Dolžniški upniki poskušajo po hitrem postopku izvesti deložacije, saj je spodnji dom irskega parlamenta prejšnji teden kljub nasprotovanju manjšinske vlade sprejel zakon, ki onemogoča prisilne izselitve. Sedaj mora zakon obravnavati še parlamentarni svet za lokalno upravo, načrtovanje in stanovanjsko politiko. Nasilne napade na deložatorje je obsodil tudi poslanec Michael Fitzmaurice, čeprav je v razpravi spodnjega doma parlamenta o novem zakonu pozival Irce k aktivizmu. Več o deložacijah na Irskem v OFFsajdu ob petih.

Odstavljeni predsednik vlade Šrilanke Ranil Vikremesinge je v nedeljo ponovno prevzel vodenje vlade te azijske otoške države. Predsednik države Maitripala Sirisena ga je po sporu novembra odstavil in sklical nove parlamentarne volitve. Kot namestnika odstavljenega ministra je imenoval Mahindo Radžapakso, ki je državo vodil med letoma 2005 in 2015. To imenovanje je sporno, saj so njegovo vladavino zaznamovali korupcijski škandali in nasilje ob koncu državljanske vojne. Vikremesinge in Sirisena sta leta 2015 skupaj nastopila na volitvah in premagala stranko, ki jo je vodil Radžapaksa. Nadomestni predsednik vlade Radžapaksa v parlamentu ni uspel zbrati potrebne večine, zato je državi grozila zavrnitev predloga proračuna za leto 2019, zaradi česar je odstopil. Spor med aktualnima predsednikoma bo delovanje vlade v polpredsedniškem sistemu Šrilanke nedvomno otežil.

Združene države Amerike po 117 letih vračajo tri zvonove, ki so v filipinsko-ameriški vojni med letoma 1899 in 1902 opozarjali na napade ameriške vojske, nazaj na Filipine, v pokrajino Balangiga. Ameriška vojska jih je zaplenila v maščevalni operaciji po največjem porazu v vojni, ki jo je omogočilo prav zvonjenje v katoliški cerkvi svetega Lovrenca mučenika.

Predsednik Sudana Omar al-Bašir je kot prvi vodja ene arabskih držav po letu 2011 obiskal Sirijo, kjer se je sestal s tamkajšnjim predsednikom Bašarjem al-Asadom. Obisk pomeni prvi korak ponovnega povezovanja Sirije z ostalimi arabskimi državami, potem ko je državo novembra leta 2011, ob začetku državljanske vojne, 22-članska Arabska liga suspendirala. Al-Bašir, predsednik Sudana od leta 1989, ima z državljanskimi vojnami veliko izkušenj. Med drugim ga trenutno išče tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, in sicer zaradi vojnih zločinov, ki so jih zagrešile vladne sile v drugi sudanski vojni med letoma 1983 in 2005.

Srbska ministrica za evropsko povezovanje Jadranka Joksimović in evropski komisar za pristopna pogajanja Johannes Hahn sta podpisala dogovor o finančni pomoči Srbiji. Financiranje v višini skoraj 100 milijonov evrov je del instrumenta za predpristopno pomoč Evropske unije Srbiji, ki je bil vzpostavljen lani. Finančna pomoč bo namenjena za energetsko povezovanje Srbije in Bolgarije, oživitev mestnih središč, izvedbo evropskih projektov in razvoj javne infrastrukture.

V nedeljo so države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma v poljskih Katovicah dosegle dogovor o implementaciji ciljev konvencije. Pravila opredeljujejo mehanizme, potrebne za transparentno poročanje o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Po besedah ministra za okolje in prostor Jureta Lebna je dogovor razočaranje, kljub določenim napredkom v boju proti podnebnim spremembam. Dogovor namreč ne vključuje poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki opozarja na nujnost radikalnih sprememb v svetovnem gospodarstvu. Sprejetje poročila so blokirale Združene države Amerike, Saudova Arabija, Kuvajt in Rusija. Dogovor prav tako ne vključuje sistema finančne pomoči manj razvitim državam pri implementaciji konvencije. Odločitev o tem so preložili na naslednje srečanje držav podpisnic, ki bo predvidoma konec leta 2019 v Čilu.

Ni jasno, ali je včerajšnji požar v šestem bloku TEŠ začetek implementacije sporazuma v Sloveniji.

Državni svet je za novega predstavnika za socialno varnost izvolil Daniela Kastelica, ki bo zapolnil izpraznjeno funkcijo po smrti nekdanjega svetnika Borisa Šuštaršiča konec avgusta. Nadomestne volitve v državnem svetu bi morale potekati že osmega novembra, a jih je državna volilna komisija preklicala. Po odločbi vrhovnega sodišča je namreč morala ponovno določiti število elektorjev socialnih centrov. Število elektorjev je sprožilo nasprotovanje Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Socialne zbornice Slovenije in Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, ki so izgubile največ elektorjev. Komisija kljub odločbi sodišča števila elektorjev ni spremenila. Vsaki od teh treh organizacij je priznala le po enega glasovalca, prej pa so jih imele 12, 11 oziroma 9, zato so navedene organizacije današnje glasovanje bojkotirale.

OFF sta pripravila vajenec Ivan in Virant.