S koncem študentske zasedbe Fakultete za družbene vede se tudi aktualnopolitična redakcija vrača k dogajanju po svetu.

Novokaledonijske oblasti so razglasile policijsko uro in mobilizirale varnostne sile po izgredih v glavnem mestu Noumea. Kot je povedal visoki komisar Nove Kaledonije Louis Le Franc, je 200 oborožencev zažigalo trgovine in napadalo policiste. Oblasti so zaprle otoško mednarodno letališče in šole ter prepovedale zbiranje na javnih krajih. Razlog za proteste so spremembe volilnega sistema, ki jih obravnava francoski parlament. Nova Kaledonija ima status francoskega čezmorskega ozemlja in ima v francoskem parlamentu dva predstavnika. Spodnji dom francoskega parlamenta je debatiral o amandmaju ustave, ki bi razširil volilno pravico na vse, ki v Novi Kaledoniji neprekinjeno živijo 10 let. Po dogovoru iz leta 1998 imajo volilno pravico na lokalnih volitvah le prebivalci otočja, ki so na njem živeli pred letom 1998, in njihovi potomci. Spremembi ustave nasprotuje staroselsko ljudstvo Kanaki, ki zaradi francoskega sistematičnega naseljevanja otočja predstavlja okoli 40 odstotkov novokaledonijskega prebivalstva. Novokaledonijski kongres, v katerem imajo večino stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Nove Kaledonije, je že sprejel resolucijo, v kateri od francoske vlade zahteva umik amandmaja. Francoski senat je ustavni amandma sprejel aprila. 

Indijsko državno podjetje Indian Ports Global Limited je z Iransko pristaniško in pomorsko organizacijo podpisalo 340 milijonov evrov vredno desetletno pogodbo za razvoj in upravljanje iranskega pristanišča Čabahar. Pristanišče, ki leži v Omanskem zalivu na jugovzhodu Irana, je ključnega pomena, saj Indiji omogoča, da se izogne pristaniščema Karači in Gvadar v Pakistanu, ki je zgodovinsko glavni sovrag Indije. Indijsko podjetje sicer od leta 2018 iransko pristanišče že upravlja in iz njega po kopnem izvaža surovine v druge iranske regije ter v Afganistan in druge centralnoazijske države. Namestnik tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Vedant Patel je opozoril, da bodo sankcionirali vse države, ki bodo sodelovale z Iranom, kot so to že počeli.

Ameriški predsednik Joe Biden je uvedel zvišanje carin na uvoz več kitajskih produktov, kot so električna vozila, računalniški čipi in medicinski izdelki. Za uvožena električna vozila se bodo carine zvišale s 25 odstotkov na 100 odstotkov, s sedem odstotkov in pol na 25 odstotkov za uvožene litij-ionske baterije in druge dele baterij ter s 25 odstotkov na 50 odstotkov za fotonapetostne celice, ki so potrebne za izdelavo sončnih celic. Največja sprememba pa bo uvedba carin na kitajske medicinske uvoze. Tako na injekcijske brizge in igle sveženj uvaja 50-odstotne carine, medtem ko doslej carin za te produkte ni bilo. V prejšnjem letu so Združene države Amerike uvozile slabih 400 milijard evrov vredne surovine iz Kitajske, v Kitajsko pa so ZDA izvozile surovine v vrednosti skoraj 140 milijard evrov. Zvišanje carin je del trgovinske vojne, ki jo bijeta Kitajska in ZDA. Gre tudi za del Bidnove predvolilne kampanje. 

Upravni odbor Severnokarolinske univerze v Chapel Hillu je soglasno sprejel sklep, s katerim bo prerazporedil dobra dva milijona evrov iz sklada za raznolikost v sklad za javno varnost in policijski nadzor. Člani upravnega odbora so kot razlog za prerazporeditev sredstev, ki jih bo dobila policija v kampusu, navedli študentske proteste v podporo Palestini, ki so potekali v univerzitetnem kampusu. Na študentski zasedbi je policija aretirala šest študentov, jih popisala 27 in pridržala 36. Kampuška policija je sodelovala z drugimi lokalnimi policisti v akciji proti študentski zasedbi. Zaradi izgube financiranja v prihajajočem letu je ogrožen obstoj urada za raznolikost. S sklepom upravnega odbora se je karolinška univerza pridružila Univerzi na Floridi, ki je marca letos prekinila financiranje sklada za raznolikost. Sklad za raznolikost financira več različnih programov na univerzi, ki spodbujajo medkulturno učenje, enakost, vključenost in povezanost. 

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in mu zagotovil nadaljnjo podporo v vojni z Rusijo. Ruske vojaške sile so pred dobrimi tremi dnevi začele kopensko ofenzivo na severnem področju Ukrajine, v regiji Harkov. Po navedbah ukrajinskega novinarja Jurija Butusova je zaradi slabe komunikacije in slabe pripravljenosti ruska vojska prodrla v mesto Vovčansk. Čez frontno mejo v Rusijo. Vladimir Putin je odstavil svojega dolgoletnega zaveznika in zunanjega ministra Sergeja Šojguja. Nadomestil ga bo dosedanji podpredsednik vlade Andrej Belousov. Po navedbah tiskovnega predstavnika ruske vlade Dmitrija Peskova je bil Šojgu odstavljen zaradi ruskih neuspehov v vojni z Ukrajino in slabe integracije vojaške industrije v državni proračun.  

Svet Evropske unije, ki ga sestavljajo ministri držav članic, je potrdil pakt o migracijah in azilu. Junija bo Evropska komisija predstavila skupni načrt za izvajanje pakta, države članice pa bodo morale do januarja pripraviti državne načrte za implementacijo določb iz pakta, ki jih bodo začele izvajati junija 2026. Protimigrantski pakt med drugim državam omogoča, da ne sprejmejo prosilca za azil iz drugih držav članic, ampak namesto tega plačajo 20 tisoč evrov za nadzor na zunanjih mejah Unije. Pakt vzpostavlja tudi pospešen 12-tedenski azilni postopek za prosilce, ki jih oblasti razglasijo kot grožnjo nacionalni varnosti, ki predložijo zavajajoče informacije in ki prihajajo iz držav z nizko stopnjo sprejetih prošenj za azil. Tem prosilcem naj bi zavrnili vstop v državo in jih pridržali v predvidenih mejnih poslopjih. 

Vodja desne katalonske stranke Junts Carles Puigdemont je oznanil, da kljub porazu na katalonskih regionalnih volitvah želi sestaviti manjšinsko vlado in se bo zato vrnil iz izgnanstva v Belgiji. Na regionalnih volitvah je zmagala Katalonska socialistična stranka, ki je osvojila 28 odstotkov glasov in sedem poslancev več od drugouvrščenega Juntsa. Tretje mesto je zasedla levoseparatistična republikanska levica, nekdanja koalicijska partnerica Junts, ki bo imela v 135-članskem parlamentu 20 poslancev. Možna koalicijska partnerica za katalonsko vejo španske socialistične stranke, ki jo vodi španski premier Pedro Sánchez, je leva katalonska koalicija Sumar, ki bo imela 6 poslancev. Desničarska Ljudska stranka in ultranacionalistična Vox sta osvojili 15 in 11 mandatov. 

OFF je pripravil vajenec David, pomagal mu je Tim.

Foto: Nastyasensei Sens, prirejeno