Mednarodni denarni sklad je omogočil izplačilo 1,1 milijarde evrov finančne pomoči Pakistanu, ki mu grozi bankrot. Vlada je v zameno, kot ponavadi, obljubila vrsto varčevalnih ukrepov. Ukinili so že denimo subvencije za goriva, kar bo povzročilo zvišanje stroškov prevoza in s tem podražilo dobrine v državi. Medletna inflacija je avgusta dosegla več kot 40 odstotkov, državo pa so prizadele tudi hude poplave, zaradi katerih je umrlo vsaj 1100 ljudi, drugače prizadetih pa jih je bilo še vsaj 33 milijonov. Pakistan je le ena od številnih držav, ki so odvisne od uvoza surovin v tuji valuti in sta jih rast cen surovin ter krepitev dolarja pahnili na rob bankrota. V južni Aziji je že bankrotirala Šrilanka, za pomoč Mednarodnega denarnega sklada pa je zaprosil tudi Bangladeš.

Guverner ameriške zvezne države Mississippi Tate Reeves je ukazal rezervistom iz državne nacionalne garde, naj pomagajo pri dobavi pitne vode za 180 tisoč prebivalcev Jacksona, glavnega mesta države. Zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave konec prejšnjega tedna, je v mestu in sosednjih krajih razglasil izredno stanje. Mestna postaja za čiščenje vode je nehala delovati zaradi mulja, ki je med poplavo prišel v obtok. Mestni delavci počasi odpravljajo okvaro, za katero je republikanski guverner Reeves okrivil neodgovorne mestne oblasti iz vrst demokratov, ki naj bi odlašale z vzdrževanjem. Te so se na očitke odzvale z obtožbo, da je država težave ignorirala, dokler se ni zgodila okvara.

Japonski premier Fumio Kišida se je javno opravičil za izgubo zaupanja v politiko, ki je posledica povezav vladajoče stranke z Združitveno cerkvijo, in se zavezal k prekinitvi odnosov z njo. Povezave med Liberalnodemokratsko stranko, krajše LDP, in desno naravnanim, politično vplivnim novim verskim gibanjem iz Južne Koreje so spet postale tema javne razprave po julijskem atentatu na nekdanjega premierja Šinza Abeja. Storilčev motiv je bilo maščevanje za finančno izkoriščanje njegove matere, ki je Združitveni cerkvi donirala okrog 720 tisoč evrov in hišo, v kateri je živela njena družina. Stiki med cerkvijo in vladajočim LDP-jem segajo v čas hladne vojne, ko so našli skupno točko v nasprotovanju komunizmu. Zaradi afere je podpora vladajoči stranki padla za 13 odstotkov, zato je Kišida desetega avgusta odstavil sedem ministrov, ki so bili tesno povezani z Združitveno cerkvijo.

Grški parlament je ustanovil komisijo za preiskovanje navedb o prisluškovanju evropskega poslanca Nikosa Andrulakisa. Voditelj levosredinske stranke PASOK, sicer druge največje v opoziciji, je konec julija razkril, da so neznani storilci na njegov mobilni telefon skušali namestiti vohunski program Predator. Poskus so odkrili preiskovalci Evropskega parlamenta, ko so med rutinskim pregledom za vohunske viruse opazili sumljivo spletno povezavo v njegovih zasebnih sporočilih. Za poskus je Andrulakis obtožil desnosredinsko vlado Kiriakosa Micotakisa, ki je vpletenost zanikal, a je priznal, da je bil Andrulakis v tem času tarča druge preiskovalne operacije grške obveščevalne službe EYP. Grška zakonodaja sicer določa, da morajo biti državljani obveščeni, ko jim prisluškujejo, a je bila nedavno dodana izjema pri primerih, ki zadevajo nacionalno varnost. Pri Andrulakisu naj bi šlo za prav takšen primer, čeprav vlada ni razkrila, zakaj je bilo njegovo prisluškovanje v interesu javne varnosti. Grčijo so letos že obravnavali v poročilu Evropske komisije o človekovih pravicah zaradi prisluškovanja novinarjem. Za to naj bi po ugotovitvah kanadskega inštituta za raziskovanje prisluškovalnih tehnologij Citizen Lab prav tako uporabljali program Predator. Grško vlado so na inštitutu prepoznali kot zelo verjetnega kupca te programske opreme. 

Latvijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so na latvijsko-beloruski meji začeli postavljati ograjo. Na nekaterih odsekih meje že stoji bodeča žica, ki jo bo v naslednjih mesecih nadomestila trajna ograja; ta bo stala vzdolž 150 od 172 kilometrov meje. Razlog za gradnjo ograje je bila migrantska kriza, ki se je začela julija 2021, ko je beloruska vlada začela omogočati nemoten dostop do meje državljanom tretjih držav. Za gradnjo bo treba posekati gozd na območju okrog 82-kilometrskega odseka meje, trajala pa bo do leta 2024. Prejšnji torek je državni tožilec obtožil štiri uslužbence agencije za razpise in enega podjetnika goljufije pri dobavi materiala za gradnjo ograje. Sosednja Litva je v ponedeljek končala s postavljanjem 500 kilometrov dolge ograje na svoji meji z Belorusijo, Poljska pa jo je na svoji meji z Belorusijo izgradila že junija. 

V Moskvi je umrl zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Reformistični voditelj je prišel na oblast leta 1985, do leta 1991 pa je s politikami perestrojke in glasnosti ter sporazumi z Združenimi državami Amerike pospešil propad Sovjetske zveze. Po upokojitvi se je ukvarjal s spodbujanjem demokracije v Rusiji in snemanjem televizijskih reklam za ameriški Pizza Hut. V zadnjih letih je postal subtilen kritik Vladimirja Putina, v očeh zahodnih voditeljev pa še vedno velja za uglednega borca za demokracijo. Vladar njegove domače Rusije ga je označil za velikega državnika, ki je močno zaznamoval svetovno zgodovino, čeprav je v Putinovih očeh razpad Sovjetske zveze še vedno »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«.

Poslanci v državnem zboru razpravljajo o predlogu zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki so mu vse poslanske skupine izrazile podporo. Predlog zakona predvideva izplačilo enkratnega dodatka za vse prejemnike socialne pomoči in najranljivejše skupine invalidov, višina pa bo odvisna od števila odraslih članov in otrok v posameznem gospodinjstvu. Do dodatka naj bi bilo upravičenih okrog 116 tisoč ljudi, v opozicijski Novi Sloveniji pa si prizadevajo, da bi dodatek dobile tudi vse družine otrok s posebnimi potrebami. V Slovenski demokratski stranki menijo, da je treba pomoč podeliti tudi upokojencem, katerih pokojnina ne presega praga revščine, nezaposlenim, delavcem na minimalni plači, kmetom, študentom in drugim skupinam invalidov.

Podjetje za izposojo električnih skirojev Bolt bo na zahtevo Mestne občine Ljubljana omejilo hitrost svojih skirojev v območju za pešce na 5 kilometrov na uro. Za ukrep so se dogovorili z županom Zoranom Jankovićem, ki ga v predvolilnem času posebej skrbi za varnost prometnih udeležencev. Ukrep bo začel veljati oktobra. Težavo odlaganja e-skirojev na ulicah bodo rešili z označitvijo prostorov, namenjenih parkiranju koles, kar bo v peš coni ob avtobusnih postajah. Skiroje, puščene drugje, bo pobiralo kar javno podjetje Voka Snaga.