Britanski premier Rishi Sunak je kralja Karla tretjega zaprosil za razpustitev parlamenta, ta mu je ugodil, Sunak pa je predčasne volitve napovedal za četrti julij. Redne volitve bi sicer bile čez več kot pol leta. Vladajoči konservativci za laburisti po javnomnenjskih anketah zaostajajo za 20 odstotnih točk, zato jih lahko reši le velik zasuk. Smer kampanje je Sunak že nakazal, ko se je v isti sapi z naznanitvijo volitev spravil na šefa laburistov Keira Starmerja. Citiramo: »vsakič znova je pokazal, da bo izbral láhko pot in naredil karkoli, da pride na oblast. Če je rade volje opustil vse obljube, ki jih je dal, da bi postal vodja laburistov, ko je dobil funkcijo – kako lahko veste, da ne bi storil enako, če bi postal premier?« Konec citata. Starmer, bolj blairovski od Tonyja Blaira, je na oblast v stranki prišel z zaroto proti Jeremyju Corbynu. Zdaj je Starmer že naznanil prioriteti laburistov na volitvah, poleg javnega zdravstva bo to še mejna varnost. Sunak in njegovi torijski predhodniki so si priljubljenost skušali reševati prav z rasističnimi politikami proti beguncem. 

Južnokorejski predsednik Jun Suk-Jol je oznanil državno pomoč polprevodniški industriji v višini 14 milijard evrov. Pretežni delež paketa, dobrih 11 milijard evrov, je namenjen industriji za izdelavo čipov. Podpora bo potekala preko državne Korejske investicijske banke, ki bo za naložbe v proizvajalce, med katerimi je največji Samsung, nudila garancijo. V Južni Koreji istočasno začenjajo gradnjo največjega visokotehnološkega kompleksa za proizvodnjo čipov na svetu. Odločitev za financiranje sovpada z zamenjavo izvršnega direktorja za polprevodniški sektor v Samsungu. Upravni odbor največjega proizvajalca pomnilniških čipov je Kjunga Kjeja-Hjuna zamenjal z Čunom Jongom-Hjunom, ki bo po prepričanju vodilnih podjetje povedel iz tehnološkega zaostanka na področju razvoja umetnointeligenčnih čipov. 

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil odprtje veleposlaništva v mestu Ramala. Mesto služi kot administrativna prestolnica palestinske oblasti na okupiranem Zahodnem bregu. Tretjega maja je Petro že odpoklical veleposlanika iz Tel Aviva in prekinil diplomatske odnose z Izraelom. Kolumbija je tudi med državami, ki so se pridružile tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi kršenja konvencije o preprečevanju zločina genocida na Mednarodnem kazenskem sodišču. 

Dimitar Kovačevski je odstopil s položaja predsednika Severnomakedonske socialdemokratske zveze. Odstop sledi porazu stranke na parlamentarnih in predsedniških volitvah pred dvema tednoma. Na parlamentarnih volitvah je stranka dobila le 18 sedežev od 120. Opozicijska nacionalistična stranka VMRO-DPMNE si je zagotovila 58 sedežev in ji do parlamentarne večine manjkajo trije poslanci. 

Slovenski blok začenjamo z izjavo podpredsednika vlade Mateja Arčona, ki je na vprašanje, ali bo vlada prisluhnila pozivu koalicijske Levice in protestnikov ter preverila, kaj se skriva v zabojnikih na ladji Borkum, odgovoril:

Izjava

Sodeč po izjavi, vlada ni sprejela nikakršne odločitve o pregledu tovora ladje, ki je pravkar v Luki Koper. Včeraj smo v OFFsajdu poročali, da je po dovoljenju za tranzit, ki so ga ladji izdale španske oblasti, na ladji tudi eksploziv, znan kot TNT. Ta pa ni naveden v češkem certifikatu o končnem uporabniku orožja. Tako še zmeraj ni jasno, kateri vojaški tovor, po informacijah žvižgača španskih aktivistov, namenjen Izraelu, je sploh na ladji in kje bo končal. Po informacijah Televizije Slovenija bodo del vojaškega tovora raztovorili v Kopru in ga prepeljali na Češko, del orožja pa ostaja na ladji. Kot je še poročala televizija, so naslednja postojanka Borkuma Benetke.

Študentje zasedbeniki Fakultete za družbene vede so v odzivu na odločitve senata Univerze v Ljubljani sporočili, da s sklepi nikakor niso zadovoljni. Senat univerze je med drugim sklenil, da sodelovanja z izraelskimi institucijami, kot je inštitut Technion, znan po razvoju tehnologije za izraelsko vojsko, ne bodo prekinili. Odločitev o tem je po mnenju senata v rokah Evropske komisije. Študentje pravijo, da gre pri tem za nedopustno izmikanje odgovornostim oziroma njihovo prelaganje na druge politične instance, ki niso pristojne za odločanje o sodelovanju slovenskih institucij v mednarodnih projektih. Študentje poudarjajo še, da iz izjave univerze ni mogoče razbrati, kdo izvaja vojaško okupacijo in genocidna dejanja nad kom. Zahteve študentstva tako ostajajo enake. Pravijo, da bodo morali pritisk stopnjevati, dokler se zahteve v polnosti ne uresničijo.

Poslanci državnega zbora so za predsednika parlamentarne preiskovalne komisije o financiranju Gibanja Svoboda potrdili Tomaža Laha iz Gibanja Svoboda. Z imenovanjem članov komisije je ta dokončno ustanovljena. Opozicijska Slovenska demokratska stranka je ustanovitev nove politične preiskovalke dosegla prek Državnega sveta, v katerem se je za preiskovalko zavzel predvsem član SDS Andrej Poglajen. V Državnem svetu so zahtevo po preiskovalki utemeljili s sumi, da so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve paradržavnega trgovca z elektriko Gen-I ter da so izvajali politični pritisk na preiskavo prevzema in poslovanja družbe Star Solar, katere lastnik je premier Robert Golob. Preiskovali bi tudi, ali je prišlo do nezakonitega financiranja Svobode v kampanji za zadnje državnozborske volitve. Za podpredsednika preiskovalne komisije so poslanci potrdili Rada Gladka iz SDS. Svoboda si je v članstvu komisije zagotovila večino, preostanek so si razdelili SDS, Nova Slovenija in Socialni demokrati. Levica v preiskovalki ne bo sodelovala. O smiselnosti tega, da preiskovalko o Svobodi vodi poslanec Svobode, se je na seji spraševal Jernej Vrtovec iz NSi.

Izjava

Za novega člana sodnega sveta, vrhovnega organa za kadrovanje sodnikov, so poslanci potrdili profesorja prava Marka Novaka. Preostali trije kandidati, ki jih je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar – odvetnica Tanja Bohl, pravnik Rajko Pirnat in notar Valter Vindiš – niso dobili ustreznega števila glasov. 

Državni zbor je potrdil tudi razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju električne energije z drugim blokom krške nuklearke in drugimi nizkoogljičnimi viri. Predlog za razpis referenduma o izgradnji drugega bloka krške nuklearke so vložili poslanci Svobode, SDS, NSi in SD. Proti razpisu so glasovali poslanci Levice, poslanec Svobode Miroslav Gregorič in odpadniška poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek. Nasprotniki menijo, da je referendum razpisan prezgodaj, saj niso še znane ključne informacije in analize projekta, na podlagi katerih bi se lahko državljani odločali. 

OFF je pripravil vajenc David, pomagal je Martin.

Foto: Facebook, Infokolpa