14. 8. 2023 – 15.00

Svobodnih gob OFF

Audio file

Na argentinskih primarnih volitvah je največ glasov prejel libertarec Javier Milei. Prehitel je predsedniška kandidata opozicijske konzervativne koalicije in vladajoče peronistične koalicije. Na primarnih volitvah Argentinci izbirajo, kdo bo zastopal katero stranko na oktobrskih volitvah. Ker je tako na primarnih kot na predsedniških volitvah udeležba za volivce obvezna, primarne volitve kažejo, kdo je favorit za zmago na drugih. Milei je obe uveljavljeni stranki presenetil z okrog 30 odstotki prejetih glasov, na drugem mestu je z 28 odstotki pristala Patricia Bullrich, predstavnica konzervativne koalicije. Na tretjem mestu pa je Sergio Massa, gospodarski minister peronistične vlade, ki je prejel približno 27 odstotkov glasov. Javier Milei zagovarja deregulacijo prodaje orožja in možnost prodaje človeških organov. Odpravil pa bi pravico do splava in ukinil centralno banko. Prav tako bi argentinski peso kot nacionalno valuto zamenjal z ameriškim dolarjem. Tudi Bullrich in Massa sta desni opciji v svojih koalicijah. Aktualni predsednik Alberto Fernandez se za nov mandat ni potegoval. Med drugim mu volivci očitajo neaktivnost glede znižanja inflacije, ki je junija glede na prejšnje leto dosegla 116 odstotkov. 

Pakistan je dobil novega, začasnega premierja Anvarja ul-Haka Kakarja, ki bo državo vodil do splošnih volitev. Kakarja sta za premierja izbrala dosedanji premier Šehbaz Šarif in vodja opozicije Raža Riaz Ahmad. Izbrala sta senatorja iz najmanj poseljene pakistanske province, kar bo po njunem pripomoglo k reševanju problemov manjših provinc. Prejšnjo sredo je po nasvetu premierja predsednik razpustil parlament in razpisal splošne parlamentarne volitve. Ker se je parlament razpustil tri dni pred koncem mandata, bodo volitve najhitreje čez tri mesece. A glede na to, da je vlada izvedla nov popis prebivalstva, je volilna komisija že sporočila, da potrebuje vsaj štiri mesece, da posodobi meje med volilnimi enotami. Znano pa je, da na novih volitvah ne bo mogel sodelovati nekdanji premier Imran Khan, saj ga je sodišče v Islamabadu obsodilo korupcije in pet let ne sme kandidirati.

Audio file
31. 7. 2023 – 17.00
V Sahelu znova državni udar, tokrat v Nigru

Nigrska vojaška hunta je oznanila, da bodo odstavljenemu predsedniku Mohamedu Bazoumu sodili zaradi visoke izdaje in spodkopavanja notranje in zunanje varnosti države. V izjavi za javnost je hunta sporočila, da je Bazoum dobrega zdravja, čeprav je njegova stranka trdila, da v priporu nima pitne vode. Hunta, ki je oblast s pučem prevzela konec julija, je znova obsodila »ilegalne, nečloveške in ponižujoče« sankcije Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, znane kot Ecowas. Države Ecowasa so namreč prekinile finančne transakcije in zaprle svoje meje z Nigrom. Z vojaškim predsednikom Nigra Abdourahamanom Tchianijem se je sicer sestala nigerijska skupina islamskih učenjakov, ki je sporočila, da je vodja puča pristal na neposredna pogajanja z Ecowasom.

Poljski premier Mateusz Morawiecki bo svojo predvolilno kampanjo osredotočil na vprašanje migracij z novim referendumom o evropski migracijski politiki. Napovedal je, da bo na dan oktobrskih parlamentarnih volitev, na katerih vladajoča stranka Zakon in pravičnost želi podaljšati svojo osem let neprekinjeno večino, potekal tudi referendum. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate sprejem več tisoč nezakonitih priseljencev z Bližnjega vzhoda in Afrike v okviru mehanizma obveznega sprejema, ki ga vsiljuje evropska birokracija?« Večina notranjih ministrov, brez podpore madžarskega in poljskega, je junija sicer res podprla zakonodajni predlog, po katerem bi se migrante bolj enakomerno delilo po državah članicah ne glede na njihovo državo vstopa. A država članica bi namesto sprejema migrantov lahko plačala 20 tisoč evrov na migranta za krepitev nadzora na zunanjih mejah Unije. Sicer nova evropska zakonodaja še ne velja. Poljski referendum pravno gledano ne more vplivati na evropsko migrantsko zakonodajo, zato ima njegov razpis propagandne namene.

Na referendumu bodo pravzaprav štiri vprašanja. Poljaki bodo glasovali tudi o odstranitvi ograje na meji med Belorusijo in Poljsko, ki so jo postavili lani. Poleg tega bodo izrazili mnenje o zvišanju starosti za upokojitev in odgovarjali na vprašanje, ali se strinjajo s privatizacijo državnih podjetij. Predsednik vladajoče stranke Jarosław Kaczyński namreč brez podlage trdi, da bo Evropska unija na Poljskem vpeljala privatizacijo gozdov in tako Poljake oropala priljubljenega hobija, nabiranja gob. Citiramo Kaczyńskega: »Mi imamo to svobodo, lahko gremo nabirat gobe … to je del naše svobode in ne bomo si je dovolili ukrasti.«

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je ministrstvo za obrambo odpustilo vse regijske vodje vojaškega novačenja. Triintrideset vojaških vodij preiskujejo zaradi suma, da v zameno za podkupnine moških niso vpoklicali v vojsko oziroma so jim pomagali zapustiti Ukrajino. To je Zelenski označil za »visoko izdajo« in priznal, da sistem novačenja ne deluje dobro. Nove vodje regijskih centrov novačenja, tako Zelenski, bodo izbrani med izkušenimi poveljniki z bojnih polj, ki jih je temeljito preverila državna varnostna služba.

Audio file
9. 8. 2023 – 21.00
Republika Srbska ne priznava visokega predstavnika za BiH

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je napovedal tožbo proti državnemu tožilcu, ki je podpisal obtožnico proti njemu. Dodik je izjavil, da obtožnice državnega sodišča tako ali tako ne priznava, češ da je posledica srbofobije ameriškega veleposlanika v Bosni in Hercegovini. 

izjava 

Državno tožilstvo je Dodika obtožilo, da ignorira odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Parlament Republike Srbske je namreč konec junija sprejel zakon, po katerem v uradnem listu Republike Srbske odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta ne objavljajo več.

Audio file
11. 8. 2023 – 17.00
O izrednih padavinah in še izrednejših poplavah

Mežica in Prevalje so po poplavah znova prometno dostopne čez reko Mežo. Slovenska vojska je s pomočjo makedonske vojske in nemških prostovoljcev namreč dokončala gradnjo dveh montažnih mostov, enega pri Prevaljah, drugega pri Mežici. Nemški prostovoljci iz Zvezne agencije za tehnično pomoč bodo v tem tednu na Prevaljah postavili še en montažni most, enega pa bo dobila tudi občina Dravograd. 

Dober dan solidarnosti vsem, razen prekarcem, tistim v kritični infrastrukturi in delavcem v trgovinah!

 

Vir fotografije: Charlie Evatt, flickr, creative commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.