Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki vojaško posreduje v Jemnu, je napovedala, da bo omilila blokado države. Tako se bo v Jemnu letališče v Saani in še nekaj manjših letališč po državi odprlo za letala Organizacije združenih narodov. Ti bodo v Jemen pripeljali humanitarno pomoč. Prav tako se bo v okviru omilitve blokade odprlo drugo največje pristanišče Salef. Savdska Arabija je blokado uvedla v začetku novembra kot odgovor na raketo, ki je iz Jemna priletela na Rijad. Raketo je savdska vojska sicer uspela sestreliti. Takoj po uvedbi blokade so Združeni narodi opozorili, da ta vodi v največjo lakoto in pomanjkanje v zadnjem desetletju. Brez hrane bi lahko ostalo 7 milijonov ljudi, štirje milijoni pa brez dostopa do pitne vode.

Na mirovnih pogovorih v Kairu, ki se jih je udeležilo 13 palestinskih frakcij, sta se palestinski organizaciji Fatah in Hamas dogovorili o izvedbi predsedniških in parlamentarnih volitev. Te naj bi se zgodile še pred iztekom prihodnjega leta. Točen datum bo postavil palestinski predsednik Mahmoud Abbas po posvetovanju z vsemi stranmi. Dogovor predvideva tudi oživitev Palestinske osvobodilne organizacije oziroma PLO kot edinega legitimnega reprezentativnega telesa Palestincev. Predstavnik Hamasa Salah Al-Bardaweel je sicer izjavil, da je dogovor medel in da ne odgovarja na ključne probleme, kot so dvig sankcij Gaze, ki jo izvaja Fatah. Vodja Fatahove delegacije Azzam Al-Ahmed pa je povedal, da Fatah vztraja, naj Hamas popolnoma preda oblast v Gazi do 1. decembra. Pogovori v Kairu sledijo dogovoru iz sredine oktobra, ki predvideva, da Hamas prepusti nadzor nad Gazo. Hamas je tako Fatahu že predal nadzor nad ključnim mejnim prehodom Rafa z Egiptom, še vedno pa Hamasove sile skrbijo za varnost v enklavi. O razorožitvi Hamasa, kar sicer zahteva Fatah, na tokratnih pogajanjih ni bilo govora.

Izraelska policija je aretirala 17 Palestincev, med njimi tudi člane Fataha, saj naj bi v sodelovanju s palestinsko oblastjo izvajali popis prebivalstva v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu. Po začasnem sporazumu med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo oziroma PLO iz leta 1995, bolj znanem kot Oslo II, delovanje Palestinske oblasti na tem območju namreč ni dovoljeno. Palestinski centralni urad za statistike sicer ravnokar izvaja štetje prebivalstva. Obtožbe Izraela, da je v štetje vključil tudi prebivalstvo Vzhodnega Jeruzalema, urad sicer zavrača.

Policija Papue Nove Gvineje je vdrla v migrantsko taborišče na otoku Manus in skušala doseči izselitev tamkajšnjih migrantov. Policija je zasegla osebne predmete tam živečih migrantov, uničevala zaloge hrane in nekaj migrantov aretirala. Okoli 50 jih je že izselila, ostalih 330 pa se taborišče boji zapustiti iz strahu pred napadi lokalcev. Taborišče na Manusu, kamor je Avstralija do nedavnega pošiljala migrante, namenjene v državo, je uradno prenehalo delovati 31. oktobra. Zaprtje sledi razsodbi višjega sodišča Papue Nove Gvineje, da je avstralska politika nameščanja migrantov na ozemlje Papue Nove Gvineje neustavna. Avstralija je namreč Papui Novi Gvineji plačevala, da je nameščala migrante.

Kljub zaprtju je več sto ljudi ostalo v taborišču. Da bi pospešili njihovo izselitev, so oblasti 31. oktobra izpraznile cisterne s pitno vodo, prenehale dovažati zaloge hrane in izključile elektriko. Migrante zdaj nameščajo v novo taborišče v bližnjem mestu Lorengau, o katerem ti poročajo, da jim ne zagotavlja varnosti pred pogostimi napadi lokalcev. Prav tako posnetki in fotografije kažejo, da v novem taborišču kopalnice še nimajo tekoče vode, stranišča so blokirana, gradbena dela pa še vedno potekajo. Novinarji in migranti o policijski akciji poročajo kot izrazito nasilni in ustrahovalni. Policija je uničevala lastnino migrantov, ti pa so se pred nasiljem zatekli tudi na strehe. Amnesty International poroča, da je policija v taborišče vstopila oborožena z noži in palicami.

Njus from regulacija tehnologije

Socialno omrežje Facebook si skupaj z ameriškimi zakonodajalci prizadeva za vzpostavitev spletne strani, na kateri bodo uporabniki lahko preverili, če so všečkali ali delili vsebine, ki so pravzaprav ruska propaganda. Na Facebooku so v zadnjem času močno povečali oceno števila uporabnikov, ki naj bi bili izpostavljeni toksični ruski propagandi. V zadnjih dveh mesecih je to število naraslo z zanemarljivega na slabih 150 milijonov. Portal za preverjanje okuženosti z rusko propagando naj bi zaživel še pred koncem letošnjega leta, vseboval pa bo informacije s Facebooka in Instagrama. Ameriški kongresniki so s Facebookovim trudom zadovoljni, a si želijo še poročilo o tem, kako je Rusija zlorabila socialna omrežja za manipulacijo ameriških predsedniških volitev - od Facebooka zahtevajo samoinkriminacijo.

Bolj samoniklo organiziranje v ZDA na področju regulacije tehnologije pa se začenja na področju boja za ohranitev nevtralnosti interneta. Direktor ameriške Zvezne komisije za komunikacije Ajit Pai je napovedal, da bo zaščita nevtralnosti, ki jo je vpeljal njegov predhodnik Tom Wheeler, ukinjena. Spremembe najbolj pozdravljajo ponudniki dostopa do interneta, ki bodo internetnim storitvam in platformam po novem lahko računali za hitrejšo dostavo informacijskih paketov do njihovih uporabnikov. Poleg višjih dobičkov, ki jih bodo na ta račun kovali oligopolistični ponudniki dostopa do interneta in lastniki fizične infrastrukture, na kateri deluje medmrežje, organizacije za zaščito pravic uporabnikov interneta opozarjajo še na težave, ki jih lahko takšna zakonodaja povzroči manjšim spletnim platformam. Te si morda ne bodo mogle privoščiti plačil, ki bi njihov promet prestavila na hitrejši tir, kar bo še dodatno okrnilo pluralnost medmrežja.

Povejmo še, da je na ravni Evropske unije internetna nevtralnost okrnjena od leta 2015. Zakonodajni telesi EU, Evropski svet in parlament, sta z enotnimi cenami za mobilna gostovanja po EU potrdila še specializirane storitve, ki lahko imajo prednost pred ostalim prometom na medmrežju. Direktiva je trenutno v stanju, ko jo v nacionalno zakonodajo implementirajo države članice.

Njus from Slovenija

Vlada je povišala sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje. Povišanje sofinanciranja je občutno, saj se za posevke, nasade in plodove dvigne z 20 na 40 odstotkov, za zavarovanje sadja, grozdja in hmelja pa na 50. V proračunu za leto 2018 je tako za zavarovalne premije predvidenih 3,3 milijona evrov. S tem ukrepom želi vlada zagotoviti stabilne dohodke za kmete, ki jih v zadnjih letih vedno pogosteje prizadenejo neugodne vremenske razmere. Povišanje sofinanciranja bodo najverjetneje pozdravile tudi zavarovalnice, saj je pričakovati, da bodo kmetje zavarovali več kmetijskih površin.