Nemški notranji minister Thomas De Maiziere je predstavil nabor ukrepov, s katerimi naj bi Nemčija zaostrila boj proti terorizmu. Ukrepi predvidevajo povečanje števila policistov in ustanovitev posebne enote za nadzor dejavnosti na internetu. Kriminalizirano bo tudi izražanje simpatije z dejanji in skupinami, ki jih Nemčija obravnava kot teroristične. Poleg tega bodo nemški državljani z dvojnim državljanstvom, ki se borijo za tako imenovane ekstremistične skupine, izgubili nemško državljanstvo. Zadnji predstavljeni ukrep pa je možnost deportacije migrantov, ki so obravnavani kot “grožnja javni varnosti”. Kot je povedal sam De Maiziere, bo ta instrument uporabljen tako proti tujim kriminalcem kot proti ljudem, ki bi “verjetno lahko predstavljali grožnjo”.

Proti domnevnemu terorizmu se borijo tudi v Pakistanu, kjer je stopil v veljavo zakon o internetnem kriminalu. Zakon je tarča mnogih kritik od svoje zasnove zaradi nenatančnih opredelitev prekrškov in visokih kazni za manjše prekrške. Tako je po novem zakonu prepovedano objavljanje slik oseb brez njihovega privoljenja, prepovedano je tudi testiranje varnosti sistemov, saj zakon ne opredeljuje razlike med napadom in testiranjem. Prav tako morajo na zahtevo oblasti lastniki šifriranih sistemov odkleniti svoje podatke, zakon prepoveduje tudi spreminjanje omrežne identitete. Kritiki zakona opozarjajo, da lahko oblasti na podlagi novega zakona prosto določajo, kaj je legalno in kaj ne, ter omejujejo svobodo govora.

V sosednjem Afganistanu se poleg težav pri zajezitvi uporniške ofenzive v provinci Helmand soočajo tudi z notranjimi boji v vladi. Izvršni direktor Afganistana Abdula Abdula je v televizijskem nagovoru javno kritiziral svojega koalicijskega partnerja predsednika Ašrafa Ganija. Ganija je obtožil, da odločitve sprejema sam, brez posvetovanja s koalicijskimi partnerji. Spori med koalicijskima partnerjema so sicer znani, a se do zdaj niso odvijali preko javnih nastopov. Po spornih rezultatih volitev leta 2014, na katerih sta zmago razglasila tako Gani kot Abdulah, je bil po posredovanju Združenih držav Amerike dosežen kompromis. Ta je predvideval ustanovitev skupne vlade, v kateri je Gani predsednik, Abdula pa je zasedel novo, samo zanj ustanovljeno funkcijo izvršnega direktorja Afganistana. Abdula bo direktor do septembra, najkasneje do takrat pa mora vlada podaljšati njegov mandat, kar se zaenkrat še ni zgodilo.

Švicarsko vrhovno sodišče je odločilo, da mora Izrael Iranu povrniti 1,1 milijarde dolarjev in obresti v sporu glede nekdaj skupnega naftovoda. Izrael in Iran sta leta 1968 skupaj zgradila naftovod med izraelskima pristaniščema Eilat na obali Rdečega morja in Aškelon na sredozemski obali. Preko tega naftovoda je Iran transportiral nafto proti Evropi po cenejši poti mimo Sueškega kanala. Po islamski revoluciji v Iranu leta 1979 je Izrael naftovod, ki je prej deloval kot skupni projekt,  nacionaliziral in Iranu prenehal izplačevati njihov del prihodkov. Sodni spor se je začel leta 1994.

Italijanski premier Matteo Renzi je tarča očitkov, da je poslal v Libijo vojaške sile brez parlamentarne odobritve. Renzijeva vlada ne potrjuje ali zanika očitkov o namestitvi dodatnih vojaških sil v Libiji. Italijanska zakonodaja sicer dovoljuje izvedbo obveščevalnih misij brez javne najave ali parlamentarne potrditve iz obveščevalnih namenov. To je prvi znani primer, ko se je lani sprejeti zakon tudi uporabil. Italija je nedavno sodelovala z ameriškim letalstvom pri izvedbi napada na libijsko mesto Sirte, o katerem smo poročali včeraj. Pentagon je med tem prvič uradno potrdil tudi prisotnost svojih kopenskih sil na območju Libije, ki jih je do zdaj vztrajno zanikal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal mornariške vaje v Črnem morju ob obali Krima. Poteza je del eskalacije napetosti na polotoku. Rusija je pred dnevi Ukrajino obtožila, da na Krim pošilja agente z namenom sabotaže, kar Ukrajina zanika. Predsednik Petro Porošenko pa je ukazal polno bojno pripravljenost ukrajinskih sil na vzhodu države in ob meji s Krimom. Med tem naj bi po ocenah Kijeva Rusija na mejo med Krimom in Ukrajino namestila približno 40.000 vojakov.

Medtem ko v Evropi ob mejah gradijo bojne jarke, pa sta se Venezuela in Kolumbija dogovorili za ponovno odprtje meje med državama. To je Venezuela zaprla leta 2015 po napadu na venezuelsko vojaško patruljo, letos pa je bila že večkrat začasno odprta na določenih mejnih prehodih zaradi splošnega pomanjkanja dobrin v Venezueli. Prvi korak pri odpiranju meje bo odprtje 5 mejnih prehodov za pešce, temu pa naj bi sčasoma sledilo odprtje celotne meje med državama. Trenutno še potekajo pogajanja o odprtju meje za tovorni promet in vzpostavitvi venezuelskih bencinskih postaj na kolumbijski strani, kjer bi lahko Venezuela prodajala svoje gorivo.

Nazaj na domačo celino oziroma na njen odtujeni otok. Zaposleni v britanskem železničarskem podjetju Eurostar so danes začeli stavko, v kateri opozarjajo na delovne razmere zaposlenih v podjetju. Eurostar je namreč v dogovoru s sindikati leta 2008 obljubil izboljšanje delovnih pogojev z zmanjšanjem dvoizmenskega in nočnega dela, ki pa se ga po očitkih zaposlenih ni držal. Gre za prvo izmed štirih napovedanih stavk Eurostarjevih zaposlenih v Veliki Britaniji. Stavka sledi stavki železničarjev podjetja Southern Railway, ki se je zaključila včeraj. Britanski sindikati železničarjev pa so naznanili, da letos poleti pripravljajo še več stavk z namenom, da ohromijo železniški promet v določenih območjih in s tem dosežejo največji možni odziv.

Ustavno sodišče Republike Srbske je zavrnilo predlog za zaustavitev referenduma o razglasitvi praznika Republike Srbske, ki so ga vložili Bošnjaki. Razglasitev dneva Republike Srbske je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine leta 2015 že označilo kot neustavno, saj naj bi diskriminiral nesrbske prebivalce te entitete. Bošnjaki so od ustavnega sodišča v Banjaluki zahtevali zaustavitev referenduma, saj naj entitete ne bi imele pooblastil za spreminjanje odločb, ki so jih sprejele državne oblasti. Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, član bošnjaške stranke Minhet Okić pa je izjavil, da pritožba na razsodbo najverjetneje ne bo vložena, saj je njen uspeh zelo vprašljiv. Bošnjaki se za zaustavitev referenduma zdaj obračajo na visokega mednarodnega predstavnika za Bosno in Hercegovino, Valentina Inzka, naj ustavi referendumski postopek. Referendum je predviden 25. septembra.

Slovenija

V okviru festivala Transforma bo danes ob 20.00 v Rogu potekala Improvizacija za Rog in orkester. Obiskovalci bodo na info točki prostovoljne prispevke zamenjali za kupone, ki jih bodo lahko unovčili za dvominutni performans izbranega umetnika ali umetnice. Organizatorji želijo s to intervencijo poudariti pomen neodvisnih prizorišč in opozoriti na razvrednotenje umetnosti. Več pove avtor idejne zasnove dogodka, Jaka Berger:

Izjava

OFF sta pripravila Zwitter in praktikant Jernej.

*OFF boja proti terorizmu