Špansko ustavno sodišče je ugodilo zahtevi katalonskih socialistov PSC, ki so zahtevali, naj prepove ponedeljkovo sejo pokrajinskega parlamenta, na kateri naj bi poslanci razglasili katalonsko neodvisnost. Po besedah katalonskega sekretarja za zunanje zadeve Raula Romeva odločitev istega sodišča, ki je nenazadnje nasprotovalo tudi samemu referendumu o neodvisnosti, ne bo vplivalo na njihove poteze. Kot poudarja sodišče, bodo v primeru nasprotovanja njihovi odločitvi morali odgovorni kazensko odgovarjati.

Grožnje centralnih oblasti v Madridu zaenkrat ostajajo le verbalne, vsaj kar se tiče katalonskih politikov. Nasprotno je imel šef katalonske policije Josep Lluis Trapero že prvo zaslišanje na sodišču v Madridu zaradi domnevnega upora. Oblasti Trapera obtožujejo, da na dan referenduma ni zaščitil španske policije pred protestniki. Če bi ga obsodili za upor proti Španiji, bi lahko dobil tudi do 15 let zaporne kazni.

Avstralskim oblastem je bilo v treh mesecih, kolikor je trajala amnestija, predanih 50 tisoč kosov nezakonitega strelnega orožja. Gre za prvo tovrstno amnestijo po letu 1996, ko je takratna vlada strogo omejila pravice nošenja orožja po množičnem streljanju v Port Arthurju, kjer je posameznik ubil 35 ljudi. Vso predano orožje bo uničeno, po besedah premierja Malcolma Turnbulla pa naj bi bilo na ozemlju države še vsaj petkrat toliko neprijavljenih kosov strelnega orožja.

Saudova Arabija je ob prvem obisku saudskega kralja v Rusiji podpisala več predhodnih sporazumov o nakupu orožja v obliki protiletalskih in protitankovskih raket. Saudski kralj Salman se je v pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dogovoril tudi o več milijardnih vlaganjih v rusko gospodarstvo, ki kakor savdsko tudi samo trpi posledice nižjih cen nafte. Dejstvo, da sta se strani našli na nasprotni strani v sirski državljanski vojni, pač ne more ustaviti biznisa.

Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje ICAN, ki povezuje 468 organizacij iz 101 države, je dobitnica Nobelove nagrade za mir 2017. ICAN je sodeloval pri oblikovanju sporazuma o prepovedi jedrskega orožja v Združenih narodih, ki ga je podprlo 122 držav članic, med njimi pa ni bilo Slovenije in ostalih članic Nata. Slovenski premier Miro Cerar je sporazum označil za preveč radikalen in nerealen. Po našem štetju gre za sedmo tovrstno nagrado, ki je bila podeljena v boju proti jedrskemu orožju, nazadnje je nagrado za takšno delo leta 2009 prejel takratni ameriški predsednik Barack Obama, “za njegovo vizijo in delo za svet brez jedrskega orožja.” ZDA ima sicer 6800 jedrskih konic, skupaj z Rusijo pa kar 90 odstotkov vseh svetovnih jedrskih konic.

12 od 18 navzočih članov Ustavne komisije Državnega zbora je podprlo predlog spremembe 57. člena ustave. Ta trenutno pravi, da je izobraževanje svobodno, osnovnošolsko izobraževanje obvezno in financirano iz javnih sredstev, država pa ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Če bodo predlog sprejeli tudi poslanci, bo po novem pisalo še to, da se lahko pod pogoji in na način, kot to določa zakon, obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah sofinancira iz javnih sredstev. Med navzočimi člani komisije so nasprotovanje izrazili predstavniki SDS in NSi. Branko Grims je ocenil, da gre pri predlogu za enako ideološko pakiranje oziroma isto sranje, a drugo pakovanje. Sprememba je odziv na odločbo ustavnega sodišča, ki je Državnemu zboru naložilo, naj uzakoni stoodstotno financiranje javnih programov v zasebnih šolah.

Nepovezani poslanec Andrej Čuš je v Državni zbor vložil predlog novele zakona o trgovini, s katero predlaga zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Izjeme bi po predlogu, ki so ga pripravili pri Listi Andreja Čuša in Zelenih Slovenije, katerim predseduje Čušev oče Vlado, lahko veljale za posamezne prodajalne, ki bi bile lahko odprte do šest nedelj v letu, manjše družinske trgovine, prodajalne na bencinskih servisih in manjše prodajalne v starih mestnih jedrih, zgodovinskih centrih, smučarskih centrih, kampih, turističnih središčih in podobnih turistično zanimivih lokacijah. Podoben predlog so državljani sicer že podprli leta 2003 na referendumu. Tega se je sicer udeležilo le 27 odstotkov volilcev, a če sprejmemo logiko premierja Cerarja z nedavnega referenduma o Zakonu o drugem tiru, je jasno, da so tisti, ki so ostali doma, v bistvu tudi glasovali za.

Nekdanji predsednik uprave in lastnik Dela revij Matej Raščan je priznal krivdo v primeru Delo Revije. S tožilstvom se je pogodil za štiri leta zaporne kazni in plačilo stroškov postopka za kaznivi dejanji zlorabe položaja in poslovne goljufije. Raščan je prek svoje družbe Monera Dela revije prevzel leta 2008 in jih, kot mu to očita tožilstvo, hitro prezadolžil, posojila pa nakazal na osebne račune in na račune svojih podjetij. S svojimi dejanji naj bi Raščan Dela revije, katerih 4-letni stečajni postopek se je končal januarja lani, oškodoval za 34 milijonov evrov, če bo sodišče sprejelo sporazum o priznanju krivde, pa si obsojeni lahko obeta prestajanje kazni na odprtem oddelku.

Ta vikend bi se morale igrati uvodne tekme članskih tekmovanj pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, a bodo le-te preložene. Razlog za to tiči v dejstvu, da Društvo košarkarskih sodnikov Slovenije še vedno ni prekinilo stavke, ki jo je sprožil sklep Košarkarske zveze Slovenije. Ta veleva, da bodo namesto 32 centov sodniki po novem prejemali le 18 centov na prevoženi kilometer. Predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec in generalni sekretar Rašo Nesterović sta v odzivu predlagala vrnitev na staro postavko, nadaljevanje tekmovanj  naslednji teden, hkrati pa ponudila svoj odstop. Tekme mlajših selekcij so sicer že od prejšnjega tedna do nadaljnjega odpovedane, vsaj tam pa naj bi po nekaterih informacijah v kratkem sodnike začasno nadomeščali kar trenerji. Podobne rešitve v prvi ligi ni za pričakovati.