TrumpOFF zid in izredne razmere

Višje sodišče v Jangonu v Mjanmaru je zavrnilo pritožbo novinarjev tiskovne agencije Reuters Va Lona in Kjava Soeja, ki sta bila septembra obsojena na sedem let zapora zaradi kršenja zakona o državni tajnosti. Reutersova novinarja sta preiskovala nasilje vladnih sil nad muslimansko manjšino Rohinga med operacijo, ki jo je vojska začela avgusta 2017 in je pripeljala do izgona več kot 700 tisoč Rohingejcev iz države. Pri sebi sta imela dokumente o vojaških načrtih, novinarja pa trdita, da jima je zaupne dokumente podtaknila policija.

Ameriška vojska v Siriji je začela z umikom vojaške opreme. Iz varnostnih razlogov predstavnik koalicije, polkovnik Sean Ryan, ni razkril podrobnosti ali načrta o nadaljnjem premiku enot. Po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump decembra presenetljivo oznanil umik ameriške vojske iz Sirije, so Združene države po nasprotovanju odločitvi tudi v vrhu Pentagona nekoliko omilile retoriko ter podaljšale rok za umik vojakov in nadaljevale z obstreljevanjem ciljev na severovzhodu države, tokratni premik pa je prvi korak v namen uresničitve tega načrta.

Donald Trump se je sicer medtem mudil na ameriško-mehiški meji v teksaškem mestu McAllen, kjer je v govoru poudaril, da je gradnja zidu na meji z Mehiko nujna in da ima zaradi humanitarne krize, citiramo, “vso pravico razglasiti izredne razmere”. Konec citata. Tak ukrep, v kolikor bi se Trump lahko izognil pravnim oviram za njegovo sprejetje, bi lahko omogočil, da bi bila gradnja zidu financirana brez odobritve ameriškega kongresa. Le-ta decembra ni potrdil predloga v proračunu, ki bi za gradnjo zidu namenil skoraj pet milijard evrov. Spomnimo, da v Združenih državah zaradi spora o financiranju zidu in posledične zavrnitve novega proračuna že od 22. decembra traja delna zaustavitev dela zvezne vlade, ki je prizadela več kot 800 tisoč zaposlenih v zvezni vladi, med drugim na ministrstvih za domovinsko varnost, trgovino, zunanje zadeve in finance.

Tajvanska predsednica Caj Ing-ven je imenovala novega premierja, potem ko je zaradi neuspeha na nedavnih lokalnih volitvah skupaj s celotnim kabinetom odstopil dosedanji premier Laj Čing-te. Njegov položaj je sedaj prevzel Su Ceng-čang, ki je funkcijo že opravljal v letih 2006 in 2007. Poraz na lokalnih volitvah in čedalje nižja podpora vladajoči Demokratski napredni stranki je že pred tem prinesla odstop Ing-ven s čela stranke, premešanje vladne ekipe pa nakazuje tudi na preusmeritev pozornosti na volitve leta 2020 za bolj ključen položaj predsednika države.   

Prevetritev vladne ekipe se je nedavno zgodila tudi v Albaniji, kjer je premier Edi Rama zaradi dlje časa trajajočih protestov študentov zamenjal sedem ministrov. Potem ko je predsednik države Ilir Meta potrdil imenovanje šestih, se je zapletlo pri predlaganem ministru za zunanje zadeve, 28-letnem Gentu Cakaju, ki ga je Meta označil kot neverodostojnega in premalo izkušenega kandidata, saj naj ne bi izpolnjeval meril, potrebnih za objektivno opravljanje dolžnosti. Obenem je Meta izrazil dvome v delovanje Albanske nacionalne varnostne agencije, ki je Cakaju potrebno varnostno dovoljenje podelila v manj kot dnevu po tem, ko je Cakaj zanj zaprosil. Imenovanje ministrov sicer ureja 98. člen albanske ustave, ki določa, da predsednik države na predlog predsednika vlade imenuje ali razreši ministre, ne predvideva pa, da bi predlog lahko zavrnil.

Izraelsko ministrstvo za obrambo je uradno obvestilo Hrvaško, da ne morejo prodati vojaških letal F-16, saj od Združenih držav Amerike, ki so letala izdelale v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ni pridobilo ustreznih dovoljenj za prodajo. Hrvaška vlada je lani marca sprejela izraelsko ponudbo v vrednosti pol milijarde dolarjev za 12 letal, ki jih je izraelska vojska predelala in posodobila. Posel je kasneje ustavil veto ameriškega obrambnega ministrstva, ki je prodajo letal pogojevalo z odstranitvijo opreme in prodajo zgolj osnovnih modelov F-16. Neuspel posel je medtem sprožil preigravanja znotraj hrvaške politike in pozive s strani opozicije k odstopu obrambnega ministra Damirja Krstičevića ter hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.

Nadzorni svet družbe 2TDK, projektnega podjetja za razvoj drugega tira Divača-Koper, je za generalnega direktorja podjetja imenoval Dušana Zorka, nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško in Pivovarne Union. Tričlanska uprava, v kateri sta še člana Marko Brezigar in Žarko Sajič, bo z delom začela 15. januarja. Podjetje je sicer na razpisu za izdelavo projektne dokumentacije za drugi tir prejelo zgolj eno ponudbo, vredno okoli 20 milijonov evrov, ki ga je vložilo podjetje Geoportal, ki je podalo tudi zahtevek za revizijo objave in razpisne dokumentacije. V kolikor bo 2DTK zahtevku ugodila, bo podjetje razpis moralo ponoviti  Družba 2TDK je zahtevek zavrnila, kar pomeni da se postopek seli na državno revizijsko komisijo.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je po sestanku z Jocem Pečečnikom izrazil popolno podporo projektu Bežigrajskega športnega parka. Cilj ministrstva je, da projekt letos pridobi gradbeno dovoljenje, kar naj bi omogočila nova zakonodaja o naložbah. Za kakšno spremembo v zakonodaji gre, predstavi Pečečnik.

Izjava

Več o projektu prenove Centralnega stadiona Bežigrad v Kultivatorju ob 17. uri.