Pred predstavniškim domom ameriškega kongresa se je odvilo prvo javno zaslišanje glede dogodkov šestega januarja 2021, ko je po predsedniških volitvah razjarjena množica podpornikov poraženega republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa vdrla v zgradbo Kapitola. Kongresna preiskovalna komisija, ki jo vodijo demokrati, želi s predložitvijo dokazov na videoposnetkih in z obtoževanjem Donalda Trumpa za podžiganje protestnikov ustvariti javno mnenje proti Trumpu, ki namerava znova kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah.

Nadaljujejo se diplomatske napetosti med Turčijo in Grčijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je včeraj med govorom ob spremljanju vojaške vaje v Izmirju pozval Grčijo, naj demilitarizira Egejske otoke. Zadnje poslabšanje odnosov se je začelo, ko je Erdoğan obtožil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa, da je z lobiranjem v Washingtonu onemogočil turški nakup ameriških lovskih letal F-16. Grčija je v zadnjem letu okrepila svoje vojaške sile na otokih v bližini turške obale. Grčija in Turčija, sicer obe članici zavezništva Nato, sta v sporu glede prekrivajočih se interesnih območij v vzhodnem Sredozemlju, zato so trenutne fajde le najnovejši vrh ledene gore.

Poleg zunanjepolitičnih sporov se Turčija spopada tudi z dobro znanim, vendar neprizanesljivim problemom lastne valute – turške lire. Njena vrednost je v tem tednu v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom znova močno padla, tokrat za dva odstotka, in je tako na poti k novi najnižji vrednosti po lanskem decembru, ko jo je oslabilo nenadno znižanje obrestne mere. Takrat je država zadržala padanje valute z garancijo državljanom, da jim bo poplačala izgubo, ki bi jo utrpeli zaradi razvrednotenja lire na svojih varčevalnih računih. Ukrep je pred pol leta rešil valutno krizo, a očitno le začasno, saj vrednost lire v zadnjih nekaj tednih spet pospešeno pada. Takšno padanje lire spodbuja tudi rast inflacije, ki je že sedaj 73-odstotna. Tuje dobrine zato postanejo dražje, sočasna visoka odvisnost turškega gospodarstva od uvoza pa situacijo le še otežuje. Problem je z ekonomskega vidika rešljiv z višanjem obrestne mere, vendar Erdoğan temu nasprotuje. Erdoğan je včeraj napovedal, da trenutne nominalne obrestne mere ne bo le ohranil, temveč jo bo celo znižal, kar pa z visoko inflacijo pomeni še dodatno znižanje že zdaj negativne realne obrestne mere.

Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je uradno potrdil doseženo soglasje med levosredinsko koalicijo in konservativno opozicijo glede uvedbe posebnega sklada za vojsko v vrednosti sto milijard evrov. Ker gre za spremembo nemške ustave, je bila zanjo potrebna dvotretjinska večina v obeh parlamentarnih domovih. Spodnji dom bundestag je potrebno večino dosegel prejšnji teden. Sklad za vojsko je nemški kancler Olaf Scholz napovedal ob začetku rusko-ukrajinske vojne in bo namenjen nabavi dodatne vojaške opreme. Novi sklad bo tudi izpolnil nemške zaveze zvezi Nato, saj se bo v naslednjih letih povprečna nemška poraba za vojsko dvignila nad dva odstotka BDP-ja.

Vlada srednjeameriške države Nikaragve pod vodstvom predsednika Daniela Ortege je ruski vojski izdala dovoljenje za vstop v državo. Na ruskem zunanjem ministrstvu so potezo Ortege označili za rutinsko dovoljenje tujim silam, da na ozemlju Nikaragve izvajajo vojaške vaje in reševalne akcije skupaj z nikaragovsko vojsko. 

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je napovedal tožbo proti visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, Christianu Schmidtu. Kot razlog za tožbo je navedel Schmidtovo zavajanje in škodovanje Bosni in Hercegovini. Dodik poskuša izpodbijati Schmidtovo pristojnost, odkar je slednji prevzel položaj visokega predstavnika. Konkretno ozadje Dodikove tožbe še ni znano, prihaja pa dan po tem, ko je Schmidt uporabil svoja tako imenovana bonska pooblastila in ukazal prenos denarnih sredstev na račun Centralne volilne komisije za izvedbo splošnih volitev, čemur nasprotujejo predvsem funkcionarji glavne hrvaške stranke v Bosni, HDZ BiH. Zapleteno situacijo v Bosni in Hercegovini komentira Aleksandar Trifunović, novinar in urednik Buka magazina v Banja Luki.

Izjava

Milorad Dodik je svojo politiko metanja polen pod noge bosansko-hercegovski federaciji demonstriral tudi prejšnji teden, ko je blokiral podpis trgovinskega sporazuma med Bosno in Hercegovino in Združenim kraljestvom.

Energetika Ljubljana je potrdila, da je Nacionalni preiskovalni urad opravil hišno preiskavo projekta plinsko-parne enote v osrednjem obratu Termoelektrarne in toplarne Ljubljana, krajše TE TOL. Kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti opravili sedem hišnih preiskav, med drugim tudi na Javnem holdingu Ljubljana. Pet oseb je osumljenih pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini 3,5 milijona evrov. Energetika Ljubljana je največje energetsko podjetje v državi, ki ni v državni lasti, saj je njegova lastnica Mestna občina Ljubljana. Novi blok TE TOL-a naj bi omogočil zaprtje dveh izmed treh obstoječih blokov, zaradi česar se bo poraba premoga, ki ga TE TOL uvaža iz Indonezije, zmanjšala za več kot dve tretjini. Energetika Ljubljana se je lotila te investicije predvsem zato, da bi s prehodom s premoga na zemeljski plin zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, ki so zaradi emisijskih izpustov vse dražji. Gradnja se že končuje, novi plinski blok pa naj bi začel delovati že naslednjo kurilno sezono. Glavnino 132 milijonov težke investicije predstavlja 118 milijonov vredna pogodba z grškim podjetjem Mytilineos, ki je tudi predmet preiskave.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, krajše Sova, je odhajajočim vladnim funkcionarjem izdala priporočila, naj ob prenehanju funkcije uničijo službene telefone in računalnike. Ta ukrep je precej bolj drastičen kot dosedanja praksa, ki je članom vlade in njihovih kabinetov nalagala zgolj obveznost predati službene komunikacijske naprave. Sova je svoje nove ukrepe branila kot izvajanje zakonsko določenih pristojnosti in kot preventivno protiobveščevalno zaščito.