Avstralija in Vzhodni Timor sta podpisala sporazum o morski meji in končala večletni spor. Mejo sporazum določa po sredinski črti, kar je skladno s prakso v mednarodnem pravu. Sporazum določa pravice in lastništvo zalog nafte in zemeljskega plina v Timorskem morju. Največja količina plina se nahaja v morskem bazenu, imenovanem Greater Sunrise, in naj bi bila vredna okoli 43 milijard evrov. Sporazum določa tudi posebno ureditev za skupen razvoj, izrabo in upravljanje z morskim bazenom ter delitev donosov, vendar način delitve še ni predviden. Državi sta sporazum sklenili v okviru spravnega mehanizma, ki ga predvideva Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Potek pogajanj je sicer zaznamovala afera, saj je Avstralija leta 2004 začela s prisluškovanjem vladnemu kabinetu Vzhodnega Timorja. Zaradi tega je Vzhodni Timor sprožil sodni postopek na meddržavnem sodišču v Haagu. To je leta 2014 Avstraliji naročilo, naj s prisluškovanjem preneha.

Na Šrilanki je Komisija za nadzor komunikacij onemogočila dostop do socialnih omrežij, kot so Facebook, Viber in Whatsapp. Namen blokade, ki bo trajala 3 dni, je zajezitev širjenja nasilja med verskimi skupnosti. Kot smo že poročali, je vlada na Šrilanki zaradi izbruha medetničnega nasilja med budističnimi Singalci in muslimansko manjšino razglasila izredne razmere.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Rad Al Hussein je predstavil letno poročilo o kršitvah in grožnjah človekovim pravicam po svetu. Poročilo posebej izpostavlja situacijo v Siriji, zlasti nedavno obleganje Vzhodne Gute. Poročilo se med drugim ukvarja tudi s porastom sovraštva in ksenofobije v Evropski uniji ter nasiljem v Venezueli, Jemnu in v Mjanmarju. Glede slednjega je Al Husein dejal, da se etnično čiščenje nad manjšino Rohinga očitno nadaljuje. Odgovornost za kršitev človekovih pravic je pripisal avtoritarnim politikom, ki za izpolnitev svojih političnih ambicij sejejo neslogo in nestrpnost.

Poljska stranka Zakon in pravičnost, krajše PIS, je v Nacionalni sodni svet izvolila 15 svojih kandidatov in tako prevzela nadzor nad tem organom za nadzor neodvisnosti sodstva. Nove člane sveta je izvolil parlament, v katerem ima PIS večino. Pred tem so člane sodnega sveta volili sodniki. Opozicija je glasovanje v parlamentu bojkotirala in ni predlagala svojih kandidatov. Prepričana je namreč, da način volitev članov sodnega sveta ta organ podreja vladi. Poleg novega načina volitev je predvidena tudi ustanovitev disciplinske komisije Nacionalnega sodnega sveta. Spremenjen postopek volitev v sodni svet je del lanske pravosodne reforme, zaradi katere je bila Poljska deležna številnih kritik. Reforma, ki naj bi spodkopavala vladavino prava in pravno državo, je celo spodbudila Evropsko komisijo, da je sprožila postopek iz 7. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega lahko EU Poljski odvzame glasovalne pravice.

Obrambni ministri Evropske unije so v okviru novega obrambnega stebra potrdili prvih 17 projektov. Med njimi so projekti vzpostavitve zdravstvene enote EU, pomorskega nadzora in kriznega odzivanja. Za vzpostavitev obrambnega stebra, znanega pod okrajšavo Pesco, so se države članice EU dogovorile decembra lani. Pesco naj bi poskrbel za hitrejše in lažje odzivanje EU na konfliktne situacije po svetu. Pobudnice projekta - Francija, Nemčija, Italija in Španija - poleg tega menijo, da bo sodelovanje med državami znižalo skupne stroške za vojaške namene. Združeno kraljestvo, Danska in Malta pri novem stebru ne bodo sodelovale. Nasprotujejo mu tudi nevladne organizacije, ki se zavzemajo za prepoved trgovanja z orožjem, saj menijo, da Evropska unija sredstev ne bi smela namenjati financiranju vojaške tehnologije. Evropska komisija bo namreč za financiranje skupne vojaške politike od leta 2020 namenila 1,5 milijarde evrov. Do leta 2020 pa vsako leto 590 milijonov evrov.

V Makedoniji se je začelo sojenje predsedniku vlade Zoranu Zaevu zaradi suma korupcije. Obtožen je, da je leta 2013, ko je bil še župan Strumice, jemal podkupnino. Od lokalnega poslovneža naj bi v zameno za privatizacijo zemljišča na območju Strumice zahteval več kot 160 tisoč evrov. Zaev vse obtožbe zanika. Primer je pozornost pritegnil po tem, ko se je v javnosti pojavil posnetek, ki naj bi prikazoval Zaeva, ko od poslovneža Ivana Nikolova zahteva podkupnino. Sojenje bi se moralo začeti že leta 2016, a so ga zaradi različnih razlogov večkrat preložili. Nazadnje zaradi premierove poslovne poti v Združenem kraljestvu.

Več sto grških taksistov je v Atenah protestiralo proti invaziji ameriškega ponudnika prevoznih storitev Uber. Napadali so mimoidoče avtomobile, za katere so mislili, da jih vozijo vozniki Uberja. Taksisti so prepričani, da jim podjetje jemlje stranke. Od vlade zahtevajo, naj sprejme zakonodajo za reguliranje Uberja in podobnih prevoznikov.

Uber buri duhove tudi pri sosedih. Hrvaški taksisti so zaradi Uberja kazensko ovadili ministra za morje, promet in infrastrukturo Olega Butkovića in njegovih šest sodelavcev. Očitajo jim zlorabo položaja in pooblastil. Za ovadbo po besedah odvetnice tožnikov stoji okoli 1500 taksistov. Taksisti ministru očitajo, da ni preprečil opravljanja neregistrirane dejavnosti in niti ni zagotovil enakih pogojev za vse ponudnike taksi storitev. S tem naj bi legalnim taksi prevoznikom povzročili veliko škodo. Ministrstvo je odgovorilo, da želijo z novim zakonom, ki je še v pripravi, liberalizirati trg in državljanom omogočiti bolj poceni in dostopen prevoz. Odvetnica je spomnila še na odločitev Sodišča Evropske unije iz decembra lani. V njej je presodilo, da je Uber transportno podjetje in ga države lahko kot takega regulirajo. Zaradi pritiskov javnosti se je moralo podjetje leta 2014 že umakniti iz Španije.

Za danes je bila predvidena že četrta dražba premoženja nekdanjega Športnega centra Pohorje. Več o ponudbi na dražbi in njenem razpletu pove stečajni upravitelj Drago Dubrovski.

Izjava

Dražba je bila torej neuspešna, zato bodo premoženje poskušali prodati še enkrat, tokrat po nižji ceni. Tako Dubrovski.

Izjava

Areške žičnice s pripadajočimi zemljišči, objekti in opremo torej lastnika še vedno iščejo.

Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je zavrnil predlog novele stanovanjskega zakona, ki ga je predlagala stranka Levica. S predlogom so pri Levici želeli omogočiti občinam, da lahko omejijo višino najemnin za tržna in namenska stanovanja, saj menijo, da država nima ustreznih mehanizmov za reševanje stanovanjske problematike. Odbor Državnega zbora je predlog ocenil kot potencialno neustaven, ker bi posegal v lastninsko pravico. Regulacija najemnin bi po mnenju odbora morala biti naslovljena v stanovanjskem zakonu, in ne bi smela biti prepuščena občinam.

Off je pripravila vajenka Pia.