Senat Združenih držav Amerike je sprejel zakonodajo, po kateri je družinam žrtev terorističnega napada 9. septembra 2001 dovoljeno tožiti vlado Savdske Arabije. Sprejetje te zakonodaje ni po godu predsedniku Baracku Obami, ki je na dotičen predlog že napovedal veto, kar lahko sproži spor med njim in večinsko demokratskim senatom. Glavni protiargument Bele hiše je, da bi sprejetje zakonodaje odpravilo imuniteto tujih vlad pred tožbami na ameriških zveznih sodiščih. Vlagatelja predloga sta sicer demokrat Chuck Schumer in republikanec John Cornyn, ki sta izrazila globoko prepričanje v to, da bo predlog sprejel tudi večinsko republikanski predstavniški dom. Savdska Arabija sicer kakršnokoli vpletenost v napade, v katerih je umrlo okrog 3000 ljudi, kategorično zanika. Vpletenost Savdske Arabije in tamkajšnje kraljeve družine je sicer domnevno opisana v 28 strani dolgem delu kongresnega poročila o napadih, ki je še vedno označen kot tajen. Obama je odločitev glede objave omenjenih 28 strani napovedal za naslednji mesec. 

V Afriko. Varnostne sile republike Južne Afrike so bile prisiljene iz parlamenta fizično odstraniti okrog 20 pripadnikov leve stranke Bojevniki za ekonomsko svobodo (krajše: EFF), ki so predsedniku Jacobu Zumi hoteli preprečiti govor. To dejanje sledi njihovi argumentaciji, da bi moral Zuma zaradi dokazanih obtožb o koruptivnosti odstopiti z mesta predsednika. S tem se pritiski pred avgustovskimi lokalnimi volitvami stopnjujejo, Zuma pa se že zdaj težko otepa posledic svojih preteklih dejanj. Med drugim je v aprilu že prestal glasovanje o razrešitvi zaradi nevračila sredstev, ki jih je porabil za obnovo svojega doma, višje sodišče pa je spremenilo še sodbo izpred sedmih let, v kateri so ga oprostili 783 obtožb koruptivnosti. 

Na Bližnji vzhod. Izraelska aktivistična skupina Breaking the Silence, ki objavlja pričevanja anonimnih izraelskih vojakov s palestinskih ozemelj, se bo morala prihodnji teden zagovarjati pred sodiščem. Do tega je prišlo zaradi zahtev vlade po razkritju imen vojakov, ki posredujejo svoja pričevanja glede zločinov iz vojne v Gazi leta 2014. Iz organizacije so sporočili, da vladna poteza ni le grožnja njim samim, temveč tudi svobodi govora in boju za človekove pravice v Izraelu. 

V Grčijo. Pričela se je gradnja 550-kilometrskega odseka Transjadranskega plinovoda, s katerim želi Evropska unija nadomestiti svojo odvisnost od ruskega plina. Plinovod, ki bo tovoril azerbajdžanski plin iz območja Šah Deniz 2, bo potekal preko zahodne Turčije, severa Grčije, Albanije in pod Jadranskim morjem v Italijo, kjer naj bi zadostil potrebam dobrih 7 milijonov gospodinjstev. Projekt je del širše gradnje energetske infrastrukture, združene pod imenom Južni plinski koridor, znotraj katere bo jadranski plinovod podaljšek obsežnega Transanatolskega plinovoda in že obstoječega Južnokavkaškega plinovoda. Gradnja celotne infrastrukture naj bi po ocenah Evropske komisije bila končana do leta 2020.

Grška vlada, željna tujih investicij v domače gospodarstvo, projekt v polni meri podpira, medtem ko so pogovori o gradnji konkurenčnega ruskega plinovoda Poseidon trenutno zastali. Izjavo za skupno prizadevanje za nadaljevanje projekta so konec letošnjega februarja v memorandumu podpisali Gazprom, italijansko energetsko podjetje Edison in glavni grški državni distributer zemeljskega plina DEPA. Navkljub podpisu še vedno ostaja neznanka, kje bi ruski plin prišel v Grčijo, načrtovani sta namreč opciji Bolgarije ali Turčije. Glede na aktualne ruske diplomatske odnose s slednjo, nadaljnjega razvoja projekta Turški tok, katerega namen je bil prenos ruskega plina preko Črnega morja v Evropsko unijo, ni pričakovati. Konec meseca se sicer obeta državniški obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Grčiji, vendar glavna točka pogovorov po sedaj znanih informacijah ne bo energetika, ampak turizem in gospodarsko sodelovanje obeh držav znotraj omejitev, ki jih postavlja aktualni embargo Evropske unije.

Nadaljujemo v Franciji. Proti predvideni spremembi delavske zakonodaje, katere namen je fleksibilizacija trga dela, ponovno potekajo večdnevni množični protesti. Vlada je s posebnim odlokom, zapisanim v ustavi, prejšnji teden sporno reformo sprejela mimo spodnjega doma parlamenta, trenutno pa se obravnava še v zgornjem domu. Na demonstracijah, ki so potekale po celotni državi, naj bi se po uradnih podatkih zbralo okoli 68 tisoč ljudi, medtem ko organizatorji številko postavljajo nad 200.000. Najbolj množičen shod je potekal v Parizu, sindikati in študentske organizacije, ki so organizirali proteste, poročajo o 55 tisoč glavi množici. Predsednik Hollande je še enkrat poudaril, da se protestnikom in nasprotnikom zakona ne bo vdal. V preteklih dveh mesecih, odkar trajajo protesti, se je novolevičarsko gibanje La Nuit Debout, znotraj katerega se organizira predvsem študentska populacija, razširilo tudi čez francoske meje do Nemčije, Španije in Belgije. 

Mednarodni blok novic zaključujemo na Balkanu. Makedonsko ustavno sodišče je odločilo, da je bila razpustitev parlamenta, ki je omogočila razpis predčasnih volitev, neustavna. Pobudo za ustavno presojo je predložila stranka albanske manjšine Demokratična zveza za integracijo, ki je možno neustavnost utemeljevala z dejstvom, da je bil parlament razpuščen, še preden je bil znan datum izvedbe novih volitev. Sodišče je stranki pritrdilo, vendar pa je odločitev o neustavnosti zgolj začasna in onemogoča izvajanja predvolilne kampanje. Končno sodbo bo sodišče razglasilo prihodnji teden, v primeru, da se odloči za neustavnost, pa bi to pomenilo ponovno zasedbo parlamenta, kar bi lahko datum predčasnih volitev prestavilo na kasnejši čas. 

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki se z vlado že od marca pogaja za spremembe plačnega sistema, je glavni odbor sindikata preoblikoval v stavkovni odbor. Ta poteza je posledica nezadovoljivih pogajanj, hkrati pa so za jesen v primeru neuspelega iskanja rešitve napovedali stavko. Več o poteku dosedanjih pogajanj pojasni predsednik sindikata Fides, Konrad Kuštrin: 

Izjava

Kakšne so možnosti, da so bo sindikat v bližnji prihodnosti poslužil stavke, za današnji OFF zaključi Kuštrin.

Izjava