Avgusta Belorusijo čakajo predsedniške volitve. Zdajšnji predsednik Aleksander Lukašenko se je odločil razpustiti parlament, upa pa na šesti mandat na čelu države. Trdi tudi, da se je za rošado odločil v dobro ljudstva, da bo to še pred volitvami vedelo, kdo se bo ukvarjal z najbolj perečimi problemi. Dodal je, da ne gre pričakovati revolucionarnih sprememb. Na mesto novega predsednika vlade je postavil bivšega predsednika urada za vojaško industrijo Ramana Galoučenka. Lukašenko poziva novo vlado k resni obravnavi modernih težav, s katerimi se spopada Belorusija, in pravi, da le preprečitev gospodarskega zloma ne bo dovolj.

Na Filipinih je predstavniški dom odobril protiteroristični zakon, ki ga je predlagal predsednik Rodrigo Duterte. Zakon bi dovoljeval množične aretacije brez sodnega naloga ter dvotedenski pripor brez obtožnice za storitev kaznivega dejanja. Prav tako bi ustvaril svét za boj proti terorizmu, ki bi lahko dajal naloge za aretacije in bi sam definiral, kaj terorizem sploh je. Tisti, ki bi jih spoznali za krive članstva v teroristični organizaciji, bi do dvanajst let preživeli za rešetkami. Če pa bi bil obtoženi kriv vzpodbujanja, načrtovanja ali izvedbe terorističnega napada, bi bil obsojen na dosmrtno ječo. Prav tako se ukinja kompenzacija v vrednosti slabih devet tisočakov za tiste, ki jih policija protipravno pridrži. Duterte je zakon označil za nujnega, saj šestega junija člani kongresa odidejo na dvomesečne počitnice. Koalicija zatrjuje, da aktivizem s tem ne bo kriminaliziran. 

Indija in Avstralija sta dosegli dogovor o deljenju vojaških baz. Indijska vojska bo tako lahko za logistično podporo dostopala do avstralskih baz in obratno. Na bazi druge države bo vojska lahko izvajala popravila in se oskrbovala, tako pa bodo razvijali skupno obrambo. Tako se obetajo obsežnejše vojaške vaje, širši nabor nalog, za katere bodo vojsko usposabljali, ter razvoj novih strategij za spopadanje z deljenimi grožnjami. Specifično pa bi se državi radi ukvarjali s pomorsko varnostjo in sodelovanjem mornaric. Avstralija je izrazila tudi podporo stalnemu indijskemu stolčku v Varnostnem svetu Združenih narodov.

V Sibiriji je v počil naftni tank termoelektrarne blizu mesta Norilsk, zaradi česar se je v reko izlilo okoli petnajst tisoč ton dizelskega goriva, v zemljo naokoli pa se je vpilo okoli šest tisoč ton. Predsednik Vladimir Putin je zaradi nesreče razglasil izredno stanje, meni pa tudi, da lokalna oblast ni naredila dovolj pri sanaciji okolja po razlitju. Do tega naj bi prišlo zaradi taljenja permafrosta, ki je podpiral tank. No, saj kaj takega je res težko predvideti, ko se Zemlja zaradi uporabe fosilnih goriv vedno bolj segreva. Karma? Sanacija okolja bo trajala približno dva tedna. 

V Slovenijo

Odbor za pravosodje je pripravil predlog za spremembo tistega dela kazenskega zakonika, ki se ukvarja s tihotapljenjem ljudi in omogočanjem nezakonitega bivanja v Sloveniji. Zvišali bi kazni za tihotapljenje ljudi preko meje z zdaj največ pet let zapora na deset. Po novem naj bi bila določena tudi minimalna zaporna kazen, in sicer tri leta. Enake kazni predvideva za tiste, ki bi pomagali pri nezakonitem priseljevanju v Slovenijo s preslepitvijo pristojnih oblasti. Prav tako se bo kazen zvišala za tiste, ki se s tihotapljenjem nesorazmerno finančno okoristijo ali pa so v času prekrška člani kriminalnih združb. Predlog za spremembo je v državni zbor vložil državni svet, ki pa je želel tudi, da bi bil vsak nelegalen prehod meje kaznivo dejanje, a je to že opredeljeno kot prekršek v zakonu o tujcih. Predlog, ki predvideva le zvišanje kazni za že obstoječe prekrške, ima tudi koalicijsko podporo. V opoziciji menijo, da se predvidene kazni ne bi smele spreminjati arbitrarno.

Obrambno ministrstvo je predstavilo osnutek novega zakona o obrambi in zakona o investicijah na obrambnem področju, ki bi v naslednjih šestih letih vojski namenil 780 milijonov evrov. Torej, država nima keša za javno zobozdravstvo, ima pa ga za vojsko? Tudi predsednik republike Borut Pahor je na vojaških vajah Preskok 2020 izrazil podporo višanju sredstev za vojsko, saj bi s tem ta ostala steber varovanja Slovenije. Je pa tudi povedal, da Slovenija sovražnikov sploh nima, saj imamo z vsemi državami prijateljske vezi. Kako točno vojska k temu pripomore, ni znano. Gore denarja pa niso zadnja želja obrambnega ministra Mateja Tonina - ta želi urediti tudi status vojakov po dopolnjenem 45. letu.

Komisija za preprečevanje korupcije je Francu Kanglerju izrekla konflikt interesov ter kršenje načela integritete. Kangler je trenutni državni sekretar na notranjem ministrstvu, med letoma 2012 in 2018 pa je bil tudi državni svetnik. Takrat je obravnaval zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, katere subjekt je bil on sam, kasneje je pa enako želel odrediti tudi vsem, ki so po njegovem mnenju sodelovali v kazenskem in političnem pregonu. Vidimo, da politične kariere danes nima, je pa tudi postalo norma, da vlada preiskuje kar samo sebe. Vseeno pa je za Kanglerjeva dejanja interes pokazala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila nasprotje interesov, hkrati pa je Kangler kršil tudi načelo o integriteti. Sicer se je Kangler glasovanja vzdržal, a je bil vseeno navzoč na razpravi, kar je kasneje vplivalo na mnenja drugih, ki pa se volilni pravici niso odrekli. Kangler je sveto prepričan, da se mu s tem kršijo ustavne pravice, saj je bil na funkcijo državnega svetnika izvoljen, zdaj pa se mu onemogoča izvajanje te funkcije. Prav tako pa bi mu naj bila kršena pravica do svobodnega govora, zato je že podal pritožbo na upravno sodišče.