V Jemnu so znova izbruhnili spopadi. Vzrok je ofenziva režimskih sil ob sodelovanju koalicije Saudove Arabije, Združenih arabskih emiratov in Združenih držav Amerike na pristaniško mesto Hodeidah, ki je pod nadzorom Hutijev. Spopadi trajajo zadnje štiri dni, režimske sile ob zračni podpori pa so se postavile na južnem in severnem delu mesta z namenom, da zaprejo dostavo orožja, opreme in dobrin v mesto. Glede na poročanja je koalicija nad mesto v jutranjih urah ponedeljka poslala lovska letala in bojne helikopterje Apache. Pri intervenciji zunanje sile niso omejene zgolj na podporo v obliki raketiranj iz zraka, Saudova Arabija in Združeni emirati so namreč pretekli teden napotili v državo deset tisoč pehotnikov z uradnim namenom, da zavarujejo zavojevana območja. Koalicija in režimska vojska zadnji napad na pristanišče Hodeidah upravičujeta z obtožbami, da prek njega Hutiji svoje orožje dobivajo iz Irana. Ta vsakršno povezavo zanika, četudi so že bila v preteklosti dokumentirane dostave orožja in opreme prek drugih poti.

Združeni narodi zdaj že dalj časa obupano pozivajo h končanju vojne v Jemnu, po njihovih besedah naj bi bilo v državi zaradi vojne in posledično revščine od takšne ali drugačne humanitarne pomoči odvisnih že 22 milijonov ljudi, kar predstavlja tri četrtine prebivalstva. Razmere so dramatično eskalirale, potem ko je nekdanji premier Abdrabuh Mansur Hadi po hutijskem napadu pobegnil v Rijad in za vojaško pomoč zaprosil Saudovo Arabijo. Sledila je bombna ofenziva, ki je po konservativnih ocenah zahtevala 10 tisoč žrtev v dveh letih.

Septembra je sicer propadel prvi poskus mirovnih pogajanj po dveh letih. Ti so bili prek sponzorstva ZN načrtovani v Ženevi, vendar na pogovore ni prispela hutijska delegacija. Glede na poročanje tiskovne agencije iz jemenske prestolnice Sanaa omansko letalo z delegacijo ni pridobilo avtorizacije za vzlet iz savdsko-emiratske koalicije, ki nadzoruje letalski prostor nad državo od marca 2015. Hutiji poleg Irana uživajo še zavezništvo Omana, kjer se zdravijo njihovi ranjeni vojaki, pred časom pa naj bi tam tudi potekali tajni pogovori med vojskujočima se stranema. Ponovni poskus odprtih mirovnih pogajanj pod mediacijo OZN pa je predviden konec tega meseca na Švedskem.

V Afganistanu, še enem prizorišču vojnih spopadov, ki vključujejo mednarodne in lokalne sile, so talibanski vojaki napadli obmejno vojaško postojanko v provinci Farah v zahodnem delu države ob meji z Iranom. V napadu je padlo 20 vladnih vojakov, po sporočilih talibanov pa naj bi postojanko tudi zavzeli. Provinca je že dalj časa prizorišče spopadov med vladnimi silami in talibani, oblasti v Farahu pa obtožujejo Iran, da talibanom dobavlja denar in orožje. Slednje v Iranu zanikajo.

Po podatkih obrambnega ministrstva v Afganistanu je samo v septembru padlo več kot 500 njihovih vojakov v spopadih s talibani, po podatkih Združenih narodov pa je bilo v nasilju, ki je spremljajo oktobrske volitve, ubitih in ranjenih 435 ljudi. Četudi so Združene države Amerike bile na mirovnih pogovorih s talibansko delegacijo v Katarju pretekli mesec, pa se število napadov ni umirilo. Oktobrske parlamentarne volitve, ki so bile izvedene s triletno zamudo, so bile najbolj krvave doslej in se zaradi nevarnosti še niso izvedle po celi državi. Rezultati naj bi bili znani 23. novembra, še ta teden pa bodo potekali novi večstranski mirovni pogovori, ki jih pripravlja Rusija. Spomnimo, da Afganistan tako za slovensko notranje ministrstvo kot za številne druge evropske države velja za varno državo, v katero so redno deportirani zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito.

V precej bolj mirnih razmerah kot v Afganistanu pa potekajo volitve v Združenih državah Amerike. Američani bodo odločali o vseh 435 sedežih v predstavniškem domu, njihov mandat traja dve leti, in o 33 od 100 senatorjev, ki imajo šestletni mandat. Glede na predvolilne ankete naj demokrati ne bi dobili večine v senatu, medtem ko analize predvidevajo, da bodo dobili večino v predstavniškem domu. Ameriški volivci bodo na teh odločali o še 36 guvernerjih, prav tako pa volijo župane in druge lokalne uradnike in v posameznih državah tudi sodnike.

Napete razmere pa vztrajajo tudi v Kamerunu. Na severozahodu države je skupina ambazonskih separatistov ugrabila 79 učencev in ravnatelja prezbiterijanske šole v vasi v bližini mesta Bamenda. Ta predstavlja prestolnici regije, v kateri prevladuje angleško govoreče prebivalstvo v sicer frankofonskem Kamerunu. V državi s 23 milijoni ljudmi angleško govoreča manjšina predstavlja petino prebivalstva in je rezultat kolonialnih delitev ozemlja v preteklosti. Spori med obema populacijama obstajajo že dalj časa, pred dvema letoma so v regiji potekali obsežni protesti zaradi vladnih imenovanj francosko govorečih sodnikov v regiji in poskusov uvajanja francoskega jezika v šole, administracijo in sodišča. Po eno leto trajajočih protestih je ambazonijski varnostni svet razglasil vojno proti kamerunski vladi, ki je potekala v obliki gverilskih napadov. Kamerun je tako že dalj časa prizorišče spopadov za oblast, na zadnjih volitvah pa si je svoj sedmi mandat zagotovil 85-letni predsednik Paul Biya.