Cenjeno poslušalstvo, dobrodošli v današnjem informativnem OFF programu, s katerim vam na današnji Svetovni dan pravice vedeti prav to pravico tudi materializiramo. Živeli svetovni dnevi, živele pravice!

Japonski premier Shinzo Abe je danes, sledeč ponedeljkovi napovedi sklica predčasnih volitev, razpustil spodnji dom parlamenta. Za potezo se je odločil v času, ko se njegovi Liberalno demokratski stranki zaradi naraščajočih napetosti s Severno Korejo zopet dviga javnomnenjska priljubljenost, opozicijske stranke pa vztrajno izgubljajo podporo. Abe, ki je vse od začetka napetosti ob severnokorejskih jedrskih poskusih do Pjongjanga zavzel strogo, vse bolj militantno držo, računa, da se bo naraščajoča priljubljenost prevedla tudi v boljši rezultat na volitvah, ki se bodo najverjetneje izvedle 22. oktobra. S slednjim bi si vlada pod njegovim vodstvom rada olajšala uvajanje novih davčnih ukrepov in obrambne zakonodaje. Kot potencialna ovira tem načrtom pa se kaže kandidatura priljubljene guvernerke Tokia Jurike Koike in njene novoustanovljene stranke Upanja. Glavna razhajanja med tekmecema so na področjih davčne politike in jedrske energije.

Načrtovane spremembe davčne politike pa je javnosti oznanil tudi Donald Trump. Republikanski predlog davčne reforme predvideva znižanje davka na dobiček iz 35 na 20 odstotkov in preureditev dohodninske lestvice. Prav tako naj bi uvedli posebno, enkratno davčno olajšavo za vsa podjetja in lastnike kapitala, ki bi premoženje iz tujine preselili nazaj v ZDA. Povsem bi odpravili tudi obdavčitev podedovanega premoženja. Novice se je najbolj razveselil Wall Street in to tudi odrazil v kratkotrajnem visokem porastu vrednosti delnic. Po predsednikovih besedah je sicer reforma namenjena predvsem srednjemu razredu, ki naj bi po že neštetokrat slišani zgodbi v kratkem užival posledice “trickle-down” učinka v obliki gospodarske rasti in novih delovnih mest na ameriških tleh.

V odzivu na izid referenduma o neodvisnosti iraškega Kurdistana je turški predsednik Redžep Taip Erdogan zagrozil z možnostjo zaprtja naftovoda, preko katerega se izvozi večina nafte z območja iraškega Kurdistana. Grožnja prihaja ob bok izrečeni možnosti vojaškega posredovanja v primeru nadaljnjega kurdskega prizadevanja po lastni državi. Zaprtje edinega naftovoda, po katerem je mogoče izvažati nafto, črpano v Iraku, pa bi bil hud ekonomski udarec za regijo, ki že sedaj večino proračuna pridobi s prodajo nafte in njenih derivatov. Prav tako so bili že odpovedani vsi leti iz Turčije v kurdsko glavno mesto Erbil, turška in iraška vojska pa sta na mejnem območju blizu jugovzhodnega mesta Habur že začeli izvajati skupne vojaške vaje.

Združeni narodi opozarjajo na grožnjo državljanskim svoboščinam, ki jo predstavlja predlagana novela protiterorističnega zakona v Franciji. Novela bi omogočila razglasitev območij, v katerih bi v roku enega meseca policija dobila dodatna pooblastila, vključno z izvajanjem hišnih preiskav brez sodnega naloga. Prav tako bi preiskave brez nalogov lahko policija izvajala v radiju do 20 kilometrov od pristanišč, letališč in mednarodnih železniških postaj. Lokalne oblasti bi dobile pristojnost za zapiranje verskih objektov in omejevanje gibanja osebam, ki jih smatrajo za nevarne. Predsednik Emmanuel Macron trdi, da je novela zakona potrebna, saj trenutno veljavno izredno stanje ne more biti podaljševano v nedogled. Izredno stanje, ki policiji daje dodatna pooblastila, je v veljavi od konca leta 2015 in je najdlje trajajoče izredno stanje v Franciji od alžirske vojne za neodvisnost. Kritiki pa trdijo, da predlog zakona izredno stanje zgolj prenaša v običajni pravni red.

Državljanske svoboščine pa so na udaru tudi v Azerbajdžanu. Iz prestolnice Baku namreč prihajajo poročila aktivistov in nevladnih organizacij o racijah, ki jih organi pregona izvajajo nad pripadniki LGBT skupnosti. V zadnjih desetih dneh naj bi bilo aretiranih okoli 60 ljudi, večinoma na podlagi obtožbe oviranja uradnega postopka, saj je homoseksualnost v Azerbajdžanu uradno dekriminalizirana. Uradna izjava notranjega ministrstva v zvezi z aretacijami je bila, da niso izvajali racij nad celotno LGBT skupnostjo, aretirani naj bi bili “zgolj ljudje, ki očitno kažejo manko spoštovanja do ljudi okoli sebe, s svojim obnašanjem živcirajo državljane ali so po prepričanju policije in medicinske stroke prenašalci nalezljivih bolezni”. Aretiranim grozi zaporna kazen in globa, številni pa poročajo o fizičnem in psihičnem nasilju, ki so ga deležni v priporu.  

Pred stavbo finskega parlamenta pa se je protestno zabodel ruski homoseksualni par, ki mu je bila zavrnjena prošnja za azil na Finskem. S poskusom samomora sta želela opozoriti na hude pogoje življenja in pritiske, s katerimi se sooča LGBT skupnost v Rusiji, za dejanje pa sta se po lastnih besedah odločila, ker bi raje umrla na Finskem kot v Rusiji. Zaradi hitrega posredovanja mimoidočih in urgentnih služb naj bi bil par izven življenjske nevarnosti.

Društvo novinarjev Slovenije, Združenje novinarjev in publicistov, Sindikat novinarjev Slovenije in društvo Transparency International Slovenija so javnosti predstavile svoj predlog sprememb zakona o informacijah javnega značaja. Predlog bi preprečil zlorabo instituta stranske udeležbe v upravnem postopku, ki po besedah predlagateljev podaljšuje postopke dostopa do informacij in viša potencialne stroške prosilca. Več o tem pa v OFFsajdu ob 17-ih.