Predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte je po včerajšnji zrušitvi viadukta v Genovi napovedal temeljit pregled infrastrukture. Po besedah premiera bodo poostrili nadzor, tako da do nesreč, kakršna je bila včerajšnja, ne bo več prihajalo. Prometni minister Danilo Toninelli je za nesrečo okrivil podjetje Autostrade per l’Italia, njegovo vodstvo pozval k odstopu in napovedal, da bodo podjetju odvzeli koncesijo za upravljanje z italijanskimi avtocestami. Oglasil se je tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je obljubil prenovo infrastrukture, ob tem pa se obregnil ob Evropsko unijo, ki naj bi s svojimi pravili o proračunski disciplini Italiji onemogočala izboljšanje infrastrukture.

Preiskovalci medtem v ruševinah nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih. Po zadnjih podatkih je v zrušitvi avtocestnega viadukta, ki povezuje italijanski severozahod in jug Francije, umrlo najmanj 39 ljudi. 100 metrov viadukta, ki se je zrušil, je padlo približno 40 metrov globoko na skladišče mestnega komunalnega podjetja, del pa ga je končal v potoku Polcevera. Viadukt Morandi že od postavitve leta 1967 poraja številne dvome, saj poteka čez naseljeno območje. Pod njim se med drugim nahajajo stanovanjski bloki, nakupovalna središča, tovarne in tudi železniška infrastruktura.

Turško sodišče je zavrnilo pritožbo ameriškega evangeličanskega pastorja Andrewa Brunsona, ki tako za zdaj ostaja v hišnem priporu, kamor so ga zaradi bolezni iz pripora premestili pred kratkim. Brunsona turške oblasti obtožujejo terorizma in vohunstva za v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena, zaradi česar so ga pred več kot letom in pol priprli, njegov primer pa je sprožil tudi aktualni diplomatski spor med Združenimi državami Amerike in Turčijo. Po navedbah Brunsonovega odvetnika mora o pritožbi njegovega klienta, v kateri ta zahteva odpravo pripora, odločati še turško višje sodišče, ki naj bi odločitev sprejelo najpozneje jutri. Pastorjevo izpustitev sta od Ankare že pred časom zahtevala tudi ameriški predsednik Donald Trump in podpredsednik Mike Pence, ker pa je bil zgolj premeščen v hišni pripor, so ZDA odgovorile s sankcijami. Najprej so uvedle finančne sankcije proti dvema turškima ministroma, nato pa še dvignile uvozne carine na turško jeklo in aluminij, kar je povzročilo padec vrednosti turške lire. Turčija je na ameriške sankcije odgovorila s podobnim ukrepom in podvojila carine na nekatere ameriške proizvode - alkohol, tobak in avtomobile.

Novozelandski parlament je sprejel zakon, ki tujcem onemogoča nakup obstoječih nepremičnin. Z ukrepom, ki ga je premierka Jacinda Ardern napovedovala že v predvolilni kampanji, želi vlada zajeziti rast cen nepremičnin. Cene nepremičnin v največjem novozelandskem mestu so se v zadnjem desetletju skoraj podvojile, na nacionalni ravni pa so se dvignile za približno 60 odstotkov. V skladu z zakonom bodo tujci lahko postali lastniki do 60 odstotkov bivalnih enot v novozgrajenih stanovanjskih zgradbah, ne bodo pa več mogli kupiti starih, že obstoječih. Največ tujih kupcev novozelandskih nepremičnin prihaja iz Kitajske in Avstralije, za katero pa ukrep ne bo veljal.  

Gibraltarske oblasti so ladji Aquarius, ki jo za reševanje beguncev v Sredozemlju upravljata organizaciji SOS Méditerranée in Zdravniki brez meja, sporočili, naj si najde drugo zastavo, pod katero bo plula. Upravljalci ladje so potezo označili za politični pritisk. Gre za zadnjega v nizu dogodkov, ki jih je sprožila odločitev italijanskega ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija, ki je Aquariusu junija zavrnil pristanek, ko je imela na krovu 630 migrantov.

Zambija je sprejela dnevni davek na klice prek spleta. Vsi uporabniki platform, kot so Viber, Whatsapp ali Skype, bodo tako po novem plačevali 2,6 centa davka, kar bo po mnenju vlade poskrbelo za preživetje telekomunikacijskih podjetij in njihovih zaposlenih.