Samoorganizirana iniciativa evropskih državljanov je predsedniku Evropskega parlamenta, Martinu Schulzu, predala več kot 3 milijone podpisov evropskih državljank in državljanov, ki nasprotujejo Transatlantskemu trgovinskemu in investicijskemu partnerstvu med EU in ZDA. Aktivisti so pozvali k obravnavi zadeve v Evropskem parlamentu, želijo namreč konec pogajanj evropskih institucij z ZDA, pozivajo pa tudi k temu, da države ne ratificirajo drugega trgovinskega sporazuma, CETA, s Kanado. Iniciativa je v enem letu uspela zbrati rekordno število podpisov, vendar so odzivi s strani odgovornih minimalni. Jutri se bo v Ljubljani mudila evropska komisarka za trgovino, Cecilia Malmström, ki bo na Gospodarski zbornici predavala o pozitivnih učinkih TTIP. Na podobnem predavanju pred tedni v Bruslju je Malström odkorakala iz prostora, potem ko se ji je zgodila flashmob akcija nasprotnikov. Prisluhnimo:

Izjava

V Bruslju poteka zasedanje finančnih ministrov evrskega območja, katerega tema je tako imenovana finančna pomoč Grčiji ter grška uspešnost v izpolnjevanju pogojev za izplačilo naslednjega obroka. Dvomilijardno izplačilo je namreč še vedno blokirano, in zaenkrat ne kaže, da se bo kmalu sprostilo, saj imajo upniki in grška vlada precej različne poglede na to, kaj so nujne reforme v Grčiji. Evropska centralna banka, Evropski sklad za stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija želijo na primer zmanjšati zaščito posameznikov, ki niso sposobni odplačati hipotek in jim grozi prisilna izselitev. Grška vlada na drugi strani trdi, da bodo tovrstne spremembe med prebivalstvom sprožile veliko upora in ogrozile politično stabilnost.

Krizni sestanek pa bo danes v Bruslju združil tudi gospodarske ministre, in sicer na pobudo Združenega kraljestva. Poziv bodo s protestom podprli tudi britanski, francoski in belgijski delavci v sektorjih, ki se ukvarjajo z jeklom, saj naj bi bila njihova delovna mesta vedno bolj ogrožena. Problem vidijo predvsem v tem, da se EU oziroma posamezne države vedno bolj zanašajo na kitajsko jeklo, ki je cenejše, posledično pa je proizvodnja nižja v EU, s čimer se niža število delovnih mest v tem sektorju. Delavci tako pozivajo k subvencioniranju sektorja, ki bi omogočilo konkurenčnost njihovih izdelkov.

Svetovna banka opozarja, da se bo v primeru, da se na področju boja proti podnebnih spremembah nič ne spremeni, povečala svetovna revščina ter zdravstveno stanje številnih prebivalk in prebivalcev tega planeta. Predvsem bodo negativnim spremembam izpostavljena območja, ki so že zdaj najbolj na udaru - podsaharska Afrika in južna Azija. Posledica nadaljnjih okoljskih sprememb bo namreč višja cena kmetijskih izdelkov in še nižja prehrambena varnost. Rešitev, ki jo predlaga Svetovna banka, vključuje razvoj socialne varnosti in univerzalne zdravstvene oskrbe, kot tudi razvoj različnih tehnik boja proti globalnemu segrevanju in razvoju kmetijskih pridelkov, ki bi bili odporni na vremenske spremembe.

Glede na dosedanje mednarodne okoljske konference, kot bo letošnja decembrska v Parizu, večjih zavez ni pričakovati. Preden se začnejo ljudje množično seliti iz prej omenjenih držav in začnemo poslušati o tem, kako tega nihče ni mogel predvideti, evropskim vladam sporočamo, da bo njihova popolna nesposobnost oblikovanja konkretnih rešitev rezultirala v dodatnih množicah ljudi, ki enostavno ne bodo imeli več možnosti preživetja v lastnih državah.

V Mjanmaru so se odvile parlamentarne volitve, na katerih je po za zdaj še neuradnih podatkih veliko zmago dosegla sicer opozicijska in večino časa načrtno ignorirana Nacionalna liga za demokracijo. Vodi jo Aung San Suu Kyi, prejemnica Nobelove nagrade za mir. Če drži trenutno znan rezultat, po katerem stranka vodi s 70 odstotno podporo, to pomeni veliko spremembo v mjanmarski politiki in možnost oblikovanja nove vlade. Ker je četrtina sedežev v parlamentu rezerviranih za vojsko, bi Nacionalna liga za demokracijo potrebovala vsaj dve tretjini glasov volilcev, da bi v parlamentu imela večino. V primeru, da do tega res pride, to najverjetneje predpostavlja prvo s strani izvoljenih predstavnikov potrjeno vlado po vojaškem udaru leta 1962. Suu Kyi, ki je 15 let preživela v hišnem priporu, sicer glede na trenutne ustavne določbe ne bo mogla postati predsednica. Funkciji predsednika oziroma predsednice vlade ter države sta sicer v Mjanmaru od leta 2011 združeni in jih torej opravlja ena oseba.

V centru za pridržanje migrantov na avstralskem Božičnem otoku je prišlo do spopada med priprtimi in pazniki. Povod za spor je bila smrt kurdskega begunca iz Irana, ki naj bi pobegnil iz centra in je umrl ob padcu s pečine. Drugi iranski begunci v centru so po tem dogodku začeli s protestom, ki se je razvil v prižiganje manjših požarov. Center je le eden izmed spornih tovrstnih lokacij v Avstraliji, ki ima na sploh problematično politiko do beguncev. V zadnjem tednu je do večjega škandala prišlo v centru na otoku Manus, kjer se je sto beguncev zastrupilo s hrano, nekaj dni kasneje pa naj bi bili v enem od obrokov najdeni tudi človeški zobje.

Volitve v indijski zvezni državi Bihar so se izkazale za izjemno škodljive za položaj kapitalu naklonjenega premiera Narendre Modija. Večina sedežev bo glede na trenutne rezultate namreč pripadla opozicijskemu zavezništvu različnih strank, ki ga vodi Nitish Kumar. Poraz je posebej pomemben, ker je Bihar tretja najštevilčnejša indijska zvezna država po prebivalstvu. Medtem ko ima premier še nadzor nad spodnjim domom parlamenta, pa je zgornji dom v rokah opozicije, kar že zdaj preprečuje sprejem nekaterih za Modija ključnih reform. Njegov prevzem nadzora nad celotnim parlamentom je na tej točki bolj ali manj nemogoč, saj bi to lahko dosegel le prek uspešnih volitev v posamičnih državah.

Hrvaške parlamentarne volitve je zaznamoval uspeh pred tremi leti osnovane stranke Most neodvisnih list, ki je povsem zasenčil zmago opozicijske desne Domoljubne koalicije pod vodstvom Hrvatske demokratske zajednice, krajše HDZ, in poraz nekoliko prevetrene vladajoče koalicije Hrvatska raste. Kvazi leva koalicija, na čelu katere so socialdemokrati, krajše SDP, premiera Zorana Milanovića, je s 56 osvojenimi mandati v 151-članskem saboru za 3 poslanska mesta zaostala za Domoljubno koalicijo, ki pa pri oblikovanju parlamentarne večine, tako kot morebiti Hrvaška raste, ne bo mogla zaobiti Mosta. Nova parlamentarna stranka, v kateri je samosvoj župan Metkovića Božo Petrov, medijsko poznan po tem, da je občino iz rdečih številk reševal s totalno racionalizacijo občinskih izdatkov, združil funkcionarske kolege, lokalne politike in druge somišljenike, je osvojila presentljivih 19 poslanskih mest. Na krilih uspeha pa stranka že napoveduje, da bo v koalicijskjih pogovorih, katerim se kljub porazu vnaprej ne odpoveduje tudi premier Milanović, neizprosen pogajalec.

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah, na katerih so imeli volivci sicer prvič možnost uporabiti preferenčni glas, je preboj v sabor uspel koaliciji, zbrani okoli Istarske demokratske stranke, skrajno desnemu Hrvatskem demokratskemu savezu Slavonije i Baranije vojnih zločinov obsojenega Branimirja Glavaša, z enim poslancem pa tudi koaliciji Uspjšena Hrvatska in strankama Bandić Milan 365 ter Živi zid. Slednji verjame, da v hrvaški parlament prinaša novo politko. Predstavnik Živega Zida Ivan Pernar.  

Izjava