V Salvadorju, najbolj gosto poseljeni državi v srednji Ameriki, z eno višjih stopenj kriminala v regiji, se je odvil drugi krog predsedniških volitev. Zmago sta po nepričakovano tesnem izidu razglasila oba predsedniška kandidata. Sanchez Carena iz levičarske stranke Nacionalna osvobodilna fronta Farabudo Martija, ki mu po uradnih rezultatih kaže bolje s 50,1 odstotka glasov, je izjavil, da se je salvadorsko ljudstvo odločilo in da lahko začnejo proslavljati zmago. S tem se ne strinja Norman Quiano iz konservativne stranke Arena, čigar predvolilna kampanija je bila usmerjena v kritiko levičarske politike do kriminalnih tolp, in se ob nekaj promilih manj prejetih glasov prav tako počuti zmagovalca.

Odhajajočemu levičarskemu predsedniku Mauriciu Funesu je sicer leta 2012 uspelo vzpostaviti premirje med dvema največjima tolpama in znižati stopnjo umorov v državi za polovico, kljub temu pa novega predsednika, ki bo salvadorskemu ljudstvu slovesno prisegel prvega junija, ne čaka rožnata situacija. Delitve ljudstva ostajajo od državljanske vojne iz osemdesetih, ko je v oboreženih spopadih med marksističnimi uporniki in desničarsko vlado, podprto s strani severne velesile, umrlo sedemdeset tisoč ljudi. Glede na rezultat volitev delitev ostaja.

Mirovniški proces z marksističnimi uporniki, imenovanimi FARC, od leta 2012 poteka tudi v Kolumbiji. Socialna stranka nacionalne enotnosti predsednika Juana Manuela Santosa, ki je mirovni proces začela, je prestala prvi preizkus pri nadaljevanju pogajanj in po neuradnih rezultatih s 15,3 odstotka zmagala na parlamentarnih volitvah, a kljub temu izgubila nekaj mest v obeh domovih kolumbijskega parlamenta. Obeta se nov mandat Santosove desnosredinske koalicije.

Kot druga je dirko za stolčke končala Stranka demokratičnega centra bivšega predsednika Alvara Uribeja s 14,5 odstotka, ki mirovnim pogajanjem ostro nasprotuje. Uribe pravi, da mora biti pravici zadoščeno, teroristi, kakor označuje aktiviste FARC-a, pa obsojeni, namesto da se jim dovoli nastopiti na politični sceni. Domnevno ga je strah zgleda, ki ga markistični uproniki domnevno dajejo kolumbijski mladini in po katerem se bo ta namesto študiju raje posvetila prekupčevanju s prepovedanimi drogami. Predsedniške volitve v Kolumbiji bodo petindvajsetega maja, Santos pa si obeta nov mandat, s katerim bo lahko zagotovil nadaljevanje mirovnih pogajanj.

Severnokorejskemu diktatorju, pardon, voditelju, Kim Jong Unu je uspel nov vidik v razvoju ljudske demokracije. Na parlamentarnih volitvah si je nadvse ljubljeni vodja v svojem volilnem okrožju zagotoviti vse volilne glasove. Kristalne, 100-odstotne Jong Unove zmage pa ni omogočila zgolj popolna enotnost njegovih volivcev v izbiri, pač pa tudi idealna volilna udelžeba. Volitev v 687-člansko severnokorejsko skupščino so se v voditeljevem okraju namreč udeležili prav vsi volilni udeleženci in s tem mlademu voditelju, kot vzhičeno poroča severnokorejska državna tiskovna agencija, izrazili absolutno podopro in zaupanje. Z izvolitvijo si je Kim Jong Un, ob mnogih drugih, pridobil še nepomemben naziv poslanca vrhovne ljudske skupščine. Gre za precej simboličen organ v severnokorejskem demokratičnem političnem ustroju, kandidate zanj pa v maniri demokratično najrazvitejših držav predlaga komunistična partija.

Slab teden pred napovedanim referendumom o priključtivi Krima Rusiji se razmere na tem ukrajinskem polotoku in v bližini nevarno zaostrujejo. Rusija je na vhodu v jezero Donuzlav na zahodni obali Krima namerno potopila tri svoje stare ladje, s čimer skuša zapreti pot ukrajinskemu ladjevju do Črnega morja. Po navedbah ukrajinskih častnikov iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, sicer enega od štirih največjih na tem območju, skušajo s tem ruske sile preprečiti dostop ukrajinskim ladjam do ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki velja za največje pristanišče na zahodu države. Sedež ukrajinske mornarice, po vojaških zmogljivostih do desetkrat šibkejše od ruske, je sicer v Seveastopolu, ki pa je v tem trenutku prav tako blokiran s strani ruskega ladjevja, mestne oblasti pa so ruski jezik pravkar razglasile za uradni jezik.

O zaostrovanju konflikta pa poročajo tudi s samega Krima. V preteklih dneh se je zgodilo več napadov na ukrajinska vojaška oporišča na polotoku, pa tudi na novinarje in aktiviste. Oborožene skupine v uniformah brez oznak naj bi zavzele tri ukrajinska vojaška oporišča na Krimu, po navedbah generala ukrajinske mejne straže Mikola Kovila pa naj bi bilo na območju že več kot 30.000 ruskih vojakov. Na Krimu in vzhodu Ukrajine se med tem nadaljujejo protesti, na zadnje dogajanje pa se začenjajo očitno aktivno odzivati tudi Združene države Amerike, ki na Poljsko, zaenkrat bojda zgolj v okviru vojaških vaj, pošiljajo 12 lovskih letal F-16.

Švedska, ki velja za tolerantno državo, je osmi marec obeležila z napadom na aktiviste s shoda proti nasilju nad ženskami. Domnevni neonacisti so zvečer po mestu Malmö, tretjem največjem švedskem mestu s približno tristo tisoč prebivalci, iskali potencialne žrtve in v napadu z nožem poškodovali štiri pripadnike različnih aktivističnih gibanj. Najbolj jo je skupili nek navijač nogometnega kluba Malmö in glasnik boja proti rasizmu in homofobiji med nogometnimi navijači. Med poškodovanimi je tudi član delavskega gibanja Vsi za vse. Priče so v napadu opazile člana politične stranke Švedov Andreassa Carlssona, ki se je šele pred kratkim vrnil iz Ukrajine, kjer je sodeloval na shodih tamkajšnjih neonacistov v podporo stranki Svoboda. Uradne oblasti so dogodek označile za vojno med tolpami in se ob dvigu desničarskega ekstremizma raje sprenevedajo. Švedska varnostna agencija namreč povečane možnosti za politično motivirano nasilje ni zaznala.

Po razkritju politične aktivnosti novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Borisa Štefanca se je na imenovanje novega senata komisije usul plaz očitkov. Kritiki, tako iz strokovnih, predvsem pa političnih krogov, izpostavljajo neprimernost imenovanaja Štefanca, ki je bil še nekaj dni pred vložitivijo kandidature član največje vladne stranke Pozitivne Slovenije, v društvu Integriteta, ki se ukvarja s problemom korupcije, pa izpostavljajo tudi sam proces izbire novega vodstva komisije. Govorili smo s predstavnikom društva Vidom Dorio. Zdi se jim nesprejemljivo …

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Kandidate za senat protikorupcijske komisije je predsedniku Borutu Pahorju v imenovanje predlagala posebna komisija, katere predsednica je bila predsednica Integritete Simona Habić, članica pa poslanka Pozitivne Slovenije Melita Župevc. Koliko je za imenovanje neprimernega kandidata odgovorna izbirna komisija?

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

OFF sta pripravila Nejc Marcen in vajenec Lio, sledijo kulturne novice.