Liberijske zdravstvene oblasti so zdravstvene delavce, predvsem medicinske tehnike in ostalo pomožno zdravstveno osebje, pozvale, naj se odrečejo stavki zaradi povišanja dodatka na tveganje. Liberijska Nacionalna zveza zdravstvenih delavcev meni, da so glede na tveganje, s katerim se zdravstveni delavci soočajo pri zdravljenju okuženih z virusom ebole, premalo plačani in zahtevajo povišico dodatka na tveganje s 500 ameriških dolarjev mesečno na 700 dolarjev. Najvišje plače zdravstvenih delavcev sicer znašajo med 200 in 300 dolarji. Liberijska vlada naj bi sprva zdravstvenim delavcev obljubila povišico, zdaj pa obljube ne izvršuje. Zveza zaposlenih v zdravstvu ob tem opozarja tudi na neurejene delovne razmere in zahteva boljšo opremo za zdravstveno osebje, ki se ukvarja z okuženimi z ebolo. Doslej je zaradi nalezitve s smrtonosnim virusom pri delu v Liberiji umrlo 95 zdravstvenih delavcev.

Evo Morales ostaja na čelu Bolivije. Aktualni predsednik si je na včerajšnjih volitvah z visoko zmago, po vzporednih volitvah je dobil skoraj 60 odstotkov glasov, zagotovil še tretji mandat. Moralesovemu prvemu izzivalcu, magnatu Samuelu Dorii Medini, je po neuradnih rezultatih glas oddalo 25 odstotkov volivcev, najverjetnejši novi stari bolivijski predsednik pa je po volitvah, ne glede na to, da uradnih rezultatov še ni, razglasil zmago. Posvetil jo je pokojnemu venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu in nekdanjemu kubanskemu voditelju Fidelu Castru, zmagovalnega govora pred predsedniško palačo, kamor ga je prišlo pozdravit več tisoč podpornikov, pa Morales ni pozabil začiniti z antikapitalistično in antiimeprialistično retoriko.

Bolivijske ustavne ureditve, ki dovoljuje le dva zaporedna predsedniška mandata ni omenjal, je pa svoje reklo vrhovno sodišče. To je Moralesu pred časom dovolilo, da se poteguje še za tretji mandat, in to preprosto na način, da njegovo prvo predsednikovanje med letoma 2006 in 2009 ne šteje kot mandat. Odločitvi vrhovnega sodišča je ostro nasprotovala bolivijska opozicija.  Medtem ko sta Moralesova glavna protikandidata, že omenjeni Medina in Jorque Quiroga, v kampanji stavila predvsem na čistko v pravosodju oziroma ukrepom proti organiziranemu kriminalu, je aktualni predsednik volivcev prepričeval predvsem s preteklimi rezultati. Z nacionalizacijo naftne in plinske industrije je Morales v prvih dveh mandatih prihodke usmeril v javne storitve in infrastrukturo, državi pa zagotovil okoli 5-odstotno gospodarsko rast. Število prebivalcev, ki živijo v ekstremni revščini, se je v tem obdobju znižalo s tretjine na petino.

Ostajamo pri glasovanju. V Estoniji je 48 poslancev, 38 jih je bilo proti, glasovalo v prid zakona, ki dovoljuje tako poroke istospolnih kot tudi posvojitev otrok in ostale pravice, ki izhajajo iz zakonskega življenja. Zakon bo v veljavo sicer stopil šele leta 2016, do takrat pa ga bo morala potrditi še absolutna večina poslancev, torej 51 od 101. Vehementni podpornik zakona poslanec Kristen Michal se je ob potrditvi zakona obregnil ob majhnost države. Navajamo: “Estonija je zelo majhna. Premalo je ljudi, da bi gradili zidove med sosedi.” Kako bo nov družbeni red vplival na odnose z rusko manjšino, ki šteje 24 odstotkov prebivalstva, in če že ne zanika pojava istospolnosti, povečini odvrača javno prikazovanje, kaj šele odobravanje tovrstnih ljubezenskih nagnjenj, kdaj drugič.

V Bosni in Hercegovini so potekale splošne volitve, na katerih se je več kot 7.000 kandidatov potegovalo za več kot 510 funkcij na različnih ravneh. V hrvaško-bošnjaški entiteti Federaciji BiH so volivci, poleg 42 članov predstavniškega doma BiH, izbirali tudi 98 poslancev spodnjega doma parlamenta in  predstavnike 10 kantonalnih parlamentov. Po prvih začasnih rezultatih je pred volilno zmago Stranka demokratske akcije, SDA, medtem ko je največ izgubila socialdemokratskta stranka. Njen predsednik Zlatko Lagumdžija je predsedniku SDA Bakirju Iztebegoviću že priznal poraz.

Izetbegović je slavil tudi kot kandidat za bošnjaškega predstavnika v 3-članskem predsedstvu BiH in s tem obnovil mandat. Znan je tudi hrvaški predstavnik, Dragan Čović iz Hrvatske demokratske skupnosti BiH, medtem ko je rezultat v Republiki srbski na volitvah za srbskega člana skupnega predsedstva negotov. Predsednica vlade Republike srbske Željka Cvijanović iz Zveze neodvisnih socialdemokratov Milorada Dodika namreč le tesno vodi pred kandidatom opozicije Mladenom Ivanićem. Razklanost med v Republiki srbski vladajočo Zvezo neodvisni socialdemokratov, ki je na federalni ravni doživela podoben poraz kot socialdemokrati, in opozicijo pod vodstvom Srbske demokratske stranke se kaže tudi prvi prvih rezultatih volitev predstavnikov skupščine Republike srbske in predsednika te entitete. Aktualni predsednik Milorad Dodik naj bi po 66 odstotkih preštetih glasov pred tekmecem Ognjenom Tadićem vodil samo za 4 odstotke. Splošne volitve komentira komunikolog ter predavatelj na tuzelski filozofski fakulteti in sarajevski fakulteti za politične vede Enes Osmančević:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje

Volilna udeležba je bila malo več kot 54-odstotna, glasovanje, ki ga je skupaj spremljalo več kot 60.000 opazovalcev, je potekalo dokaj mirno, z nekaj manjšimi incidenti. Prvi uradni izidi bi morali biti znani danes ob 14. uri, vendar se zna njihova objava po nekaterih napovedih zavleči celo v jutri.  

Turčija, ki je do zdaj pasivno dopuščala prodiranje Islamske državi proti njenim mejam in pregon Kurdov, je Združenim državam Amerike dovolila uporabo svojih letalskih oporišč v boju proti islamistom. ZDA bodo lahko poslej borce Islamske države napadale tudi iz oporišča v Incirliku, kjer že imajo nameščenih 1.500 vojakov, a doslej od tam niso smeli posredovati. Doslej so ameriška letala proti Siriji in Iraku vzletala iz oporišč v Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu in Katarju. Turčija naj bi po navedbah ameriške svetovalke za nacionalno varnost Susan Rice svoja oporišča in ozemlje dovolila tudi za urjenje zmernih sirskih opozicijskih sil, ki jih bo Zahod kasneje skušal uporabiti za kopensko posredovanje. Kot vemo, se zahodne zaveznice kopenskega posredovanja otepajo, hkrati pa zanj nagovarjajo in oborožujejo tako imenovane sirske zmerne milice in iraške Kurde. Tej politiki zaradi svojih specifičnih geopolitičnih interesov in odnosa do Kurdov prav rada sledi tudi Turčija, ki se ob tem, kljub pristopu k mednarodnemu zavezništvu, omejuje na tranzitno vlogo in odreka vsakršnemu neposrednemu posredovanju.

Tudi zaradi preračunljivosti Turčije in poznega odziva koalicije voljnih pod vodstvom ZDA so borci Islamske države pretekli teden uspeli prodreti v kurdsko mesto Kobani, tik ob sirsko-turški meji, kjer še vedno potekajo srditi boji. Kurdskim branilcem je uspelo ob pomoči zračnih napadov ZDA ponoči iz rok islamistov iztrgati več predelov na severovzhodu in jugozahodu mesta. Kurdske sile so ob zračni asistenci zavezništva v protiofenzivo krenile že v soboto, na napad pa je sunitska milica odgovorila z izstrelki na mesto in krepitvami lastnih vrst.    

V sredo se bo s predobravnavnim narokom začelo sojenje novinarki Dela Anuški Delić, ki je tožilstvo bremeni izdaje tajnih podatkov. Te naj bi razkrila leta 2011, ko je v več člankih pisala o povezavah neonacistične skupine Blood and Honour in stranke SDS. Proces proti Delićevi so ostro obsodile nekatere mednarodne organizacije, med drugim tudi predstavnica za svobodo medijev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Dunja Mijatović, kritični pa so tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Po mnenju njegovega predsednika Matije Stepišnika...    

izjavi lahko prisluhnite v posnetku celotne oddaje.