Volitve na KosOFFu
Nigerski vojaški uradniki so odobrili mobilizacijo ljudi zaradi bojevanja proti oboroženim skupinam po celi državi. Poteza sledi odločitvi Zavezništva sahelskih držav o ustanovitvi skupnih vojaških akcij zoper islamistične uporniške sile v regiji. Po zadnjih podatkih je zaradi spopadov nigerske vojske in drugih oboroženih skupin umrlo že 2000 ljudi. Niger je pred petimi leti povečal oborožene sile na 50.000 vojakov. Zvišali so tudi upokojitveno starost starejših oficirjev s 47 let na 52 let.
v Gvineji potekajo predsedniške volitve. Glavni favorit za zmago je vojaški vodja Mamady Doumbouya, ki je leta 2021 prevzel oblast po puču. Gvineja ima približno šest in pol milijona volilnih upravičencev. Opozicija, ki volitev ne priznava, je pozvala k bojkotu. Mamady Doumbouya se bo soočil z osmimi protikandidati, nekdanji predsednik Alpha Conde in dolgoletni opozicijski voditelj Cellou Dalein Diallo ostajata v izgnanstvu. Septembra je Gvineja potrdila novo ustavo na referendumu, ki ga opozicija ne priznava. Nova ustava dovoljuje, da lahko vojaški oficirji kandidirajo na volitvah.
V Mjanmaru se je končala prva faza državnih volitev. Te so sicer zunanji opazovalci označili kot nelegitimne, saj je vladajoča hunta prepovedala več političnih strank ter zaprla njihove predsednike, prav tako je otežen dostop do volišč zaradi državljanske vojne. Nasprotovanja volilnim rezultatom je obtoženih več kot 200 ljudi, za kar je v skladu z novim zakonom, ki ga je vojaška vlada sprejela poleti, zagrožena smrtna kazen. Med prvo fazo volitev je prišlo tudi do poročanj o eksplozijah in zračnih napadih. Volitve v Mjanmaru potekajo v več fazah. V prvi fazi volijo volilni okraji iz 102 občin. V drugi fazi, ki bo potekala 11. januarja, bodo volili volilni okraji iz 100 občin. V tretji in zadnji fazi, ki bo potekala 25. januarja, bodo volili okraji iz preostalih 63 občin.
Tajska in Kambodža sta v soboto sklenili premirje in se zavezali, da bosta končali spopade na obmejnem območju. Včeraj sta na Kitajsko, kjer bodo do danes potekala srečanja, prispela zunanja ministra obeh držav. Pogovorov se poleg Tajske in Kambodže udeležujejo tudi pripadniki oboroženih sil Kitajske. Tajska vojska je danes Kambodžo obtožila kršenja sporazuma o prekinitvi ognja. Kot trdi, je ta na tajsko ozemlje poslala več kot 250 brezpilotnih letalnikov, zaradi česar so se začeli ponovni spopadi in se razširili na skoraj vse obmejne province. Obdobje premirja se tako po 50 urah zaključuje.
Kitajska bo mobilizirala svojo vojsko okoli Tajvana. Kitajske sile načrtujejo izvedbo vojaških vaj, s katerimi naj bi odvrnile tajvansko neodvisnost. Vaje, poimenovane Misija pravičnost 2025, bodo testirale bojno sposobnost Kitajske. Tajvanska vlada je obsodila vojaške vaje, obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je v polni pripravljenosti. Kitajska mornarica bo sprožila tudi kroženje patrolnih ladij okoli Tajvana. Podobne vojaške vaje je Kitajska sprožila že v preteklosti.
Po smrtonosnih spopadih na demonstracijah so v sirskih mestih Latakija in Tartus namestili sirske vladne čete. V nedeljskem shodu, ki ga je sklical vodja vrhovnega alavitskega islamskega sveta Gazal Gazal, je več tisoč pripadnikov alavitske manjšine zahtevalo decentralizacijo in izpustitev alavitskih zapornikov. Sirska državna tiskovna agencija poroča, da so spopadi izbruhnili, ko so se protestniki soočili s provladnimi demonstranti. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so kot odgovor na napade v središča mest na zahodu države vstopile vojaške enote s tanki in oklepnimi vozili.
Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu je po skoraj vseh preštetih glasovnicah zmagala stranka premierja Albina Kurtija Samoopredelitev. Prejela je več kot 49 odstotkov glasov. Drugo mesto je zasedla Demokratska stranka Kosova, krajše PDK, ki je osvojila 21-odstotno podporo. Predčasne volitve so potekale po skoraj letu dni politične krize, potem ko Kurtiju in Glauku Konjufci, prav tako iz Kurtijeve stranke, ni uspelo sestaviti vlade. Volitev se je udeležilo 46 odstotkov volilnih upravičencev.
Moški je vandaliziral stavbo ministrstva za kulturo in ga porisal z nacističnimi simboli. Odgovornost je prevzela oseba, ki vodi profil na družabnem omrežju, z imenom Slovenisti, ki na X-u redno objavlja skrajno desno retoriko in je povezana z opozicijskim prvakom SDS-a, Janezom Janšo. Policija je potrdila, da je bilo na stavbi narisanih več rumenih svastik in da je domnevnega povzročitelja že prijela. Ministrstvo za kulturo ni bilo prvič tarča takega napada, pod prejšnjo vlado Janeza Janše se je zgodil podoben incident. Takratni protest je potekal proti represivnim potezam vlade ter proti ministrstvu za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija, ki je bil deležen več kritik zaradi poslabšanja svobode na področju medijev in favoriziranja dodeljevanj sredstev medijem, ki so blizu stranki SDS. Njegovo ministrstvo je tudi podelilo status NVO v javnem interesu na področju kulture Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, katerega predsednik je bil član rumenih jopičev Urban Purgar, ki je širil skrajno desno ideologijo. Purgar je bil letos pravnomočno obsojen na osem mesecev zapora zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja, nestrpnosti in groženj zunanji ministrici Tanji Fajon.
OFF sta pripravila Jana in Tim, Blaž je prinesel potico.
Dodaj komentar
Komentiraj