Pripadniki islamistične skupine Al Šabab so v oboroženem napadu na vojaško oporišče Ar Urur na severu države ubili štiri pripadnike somalijske vojske, ki varuje volišča po državi, kjer do 31. marca potekajo parlamentarne volitve. To je že četrti napad v zadnjem tednu, potem ko je skupina prevzela odgovornost za napad na vojaško bazo Halane ob mogadiškem letališču prejšnji torek. Prejšnjo sredo pa je izvedla tudi dvojni bombni napad v mestu Beledweyne, v katerem je umrlo 48 ljudi, med njimi Amina Mohamed Abdi, poslanka druge največje opozicijske stranke Zveza za mir in razvoj. Parlamentarne volitve bi se morale zaključiti že lani decembra, a so bile zaradi epidemije covida-19 prestavljene na konec marca. Po dokončnem oblikovanju parlamenta bodo poslanci izbrali novega predsednika države.

Politično stanje v Somaliji je kaotično že od leta 2017, ko je predsedniški mandat prevzel Mohamed Abdullahi Mohamed, krajše Farmaajo ali sesirjenec. Ta je v sporu s trenutnim premierjem Mohammedom Huseinom Roblejem, ki je na oblasti od jeseni 2020. Spor izvira iz časa Farmaajevega vodenja somalijske vojske, ki se že dlje časa spopada z Al Šababom. Ob tem je predsednik decembra lani poskusil podaljšati svoj predsedniški mandat za dodatna štiri leta, vendar je parlament odločitvi ostro nasprotoval.

Selimo se na vzhodni del Demokratične republike Kongo, natančneje v regijo Severni Kivu, kjer je bilo v napadu na izvidniški helikopter ubitih osem pripadnikov mirovne misije Združenih narodov. Kongovsko obrambno ministrstvo je za napad obtožilo uporniško skupino M23, ki krivdo zanika. Gibanje M23 ali gibanje 23. marca je paravojaška skupina, ki je delovala kot oborožena milica Narodnega kongresa za ljudsko obrambo in je z vlado v Kinšasi leta 2009 tudi sklenila premirje. Milica se je po mirovnem sporazumu pridružila državni vojski. Leta 2012 so se nekdanji pripadniki gibanja uprli v mestu Goma, ki leži ob meji z Ruando. Kot razlog za upor so navedli slabo plačo v vojski. Vendar je bil povod verjetneje dejstvo, da je kongovska vlada zahtevala takojšnjo izročitev voditelja Bosca Ntagande mednarodnemu vojnemu sodišču v Haagu. Gibanje se je po uporu umaknilo v sosednjo Ruando in šele zadnje čase spet začenja delovati na območju Severnega Kiva, ki je glede surovin ena najbogatejših regij v Afriki.

Sinoči je neznani storilec v mestu Bnei Brak na vzhodu izraelskega Tel Aviva z avtomatsko puško streljal na mimoidoče in voznike in jih pet ubil. Po napadu je policija napadalca izsledila in ustrelila, odgovornosti za napad pa za zdaj ni prevzela nobena skupina. Bnei Brak sicer velja za večinsko pravoslavno mesto. Število strelskih pohodov se je v izraelskih mestih precej povečalo v zadnjem mesecu, pred začetkom muslimanskega svetega meseca ramazan. Napad sta obsodila tako izraelski premier Naftali Bennet kot palestinski Mahmoud Abbas. Lani je bilo v tem obdobju prav tako povečano število strelskih napadov islamskih skupin na judovsko prebivalstvo, izraelske oblasti pa so odgovorile z raketiranjem palestinskih krajev, ki je terjalo 240 palestinskih žrtev.

Britanska policija je sporočila, da bo vpletenim v tako imenovano afero Party Gate izdala prvih dvajset kazni. Kazen za kršenje protikoronskih protokolov sicer znaša 945 evrov, vendar se oglobljeni lahko pritožijo nanjo v roku 28 dni. Afera Party Gate je povezana z zabavami kabineta britanskega premierja Borisa Johnsona na vladnem Downing Streetu v lanskem obdobju strogega zaprtja države. Policija v zvezi z afero preiskuje 12 primerov kršitev, ko naj bi se na Downing Streetu zbralo več kot 15 oseb. Policija je sicer zaslišala več kot sto oseb, med njimi tudi več poslancev Johnsonove konservativne stranke. Po objavi videa, ki je bil temelj za preiskavo, je iz premierjevega kabineta odstopilo več višjih uradnikov, med njimi tiskovna predstavnica Allegra Stratton.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na skupni seji poslancev vladajoče stranke HDZ v Karlovcu razglasil, da namerava prestrukturirati trenutni vladni kabinet, ni pa želel izdati podrobnosti. Podpredsednik stranke in župan Osječko-baranjske županije Ivan Anušić je pojasnil, da naj bi bila menjava ministrov obsežna in da naj bi se zgodila po veliki noči, a točnejših podatkov podobno kot Plenković ni razkril. Napovedano rekonstrukcijo komentira hrvaški novinar Davor Gjenero.

Izjava

Poleg očitkov koruptivnih dejanj pa do zapletov prihaja tudi pri vodenju ministrstva za regionalni razvoj in sklade EU ter na ministrstvu za gospodarstvo.

Izjava

Kljub težavam v vladi ima Plenković polno podporo koalicijskih partnerjev. Glede na trenutno stanje na hrvaškem političnem parketu pa si nobena koalicijska stranka ne želi predčasnih volitev.

Vlada je na današnji dopisni seji Boruta Rončevića s prvim aprilom imenovala za vršilca dolžnosti direktorja novomeškega javnega razvojno-raziskovalnega zavoda Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Rončević bo funkcijo vršil do imenovanja direktorja, a največ eno leto. Njegova naloga bo opraviti priprave za začetek dela zavoda, ki naj bi nadgradil Center razvoja, raziskav in inovacij, ki so ga leta 2016 ustanovile trebanjska, novomeška, črnomaljska in metliška občina. Po navedbah ministrstva za izobraževanje bo Zavod Rudolfovo ustvarjal ekosistem novih malih in srednjih podjetij, ki bodo visoko inovativna, za njegovo delo pa mu je v naslednjih dveh letih država namenila 5,2 milijona evrov raziskovalnih sredstev. Ustanovitev novega inštituta sta v javnem pismu kritizirala tudi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič in predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Gregor Anderluh. Obe instituciji menita, da je ustanovitev Zavoda Rudolfovo »nesmiselna, nerazvojna, nepremišljena, predvsem pa ne naslavlja aktualnih družbenih izzivov«.

Po slovenskih gozdovih bo do končne odločitve upravnega sodišča še hlačalo 222 rjavih kosmatincev. Upravno sodišče je namreč z začasno odredbo zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za odstrel 222 rjavih medvedov v Sloveniji. Okoljsko ministrstvo je dovoljenje izdalo na podlagi predloga Lovske zveze Slovenije, ki ocenjuje, da se na območju Slovenije giblje okoli 1000 medvedov, kar je očitno preveč. Sodišče pa je dovoljenje zadržalo na podlagi upravnega spora, ki ga je sprožilo Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green, ki meni, da bi odstrel tolikšne populacije te zavarovane živalske vrste lahko povzročil nepopravljivo škodo, saj njihovega števila ne bo mogoče zlahka nadomestiti.

ODPOVED: OFF je pripravil vajenec Beno, mentoriral je Dugi.