Na čeških predsedniških volitvah zmago slavi dosedanji predsednik Miloš Zeman. V drugem krogu je z 51,4 odstotka prejetih glasov premagal akademika Jirija Drahoša, ki je v kampanji zagovarjal večjo integracijo Češke v Evropsko unijo in Nato. Zeman je v zadnjem času znan po evroskeptičnih in protimigrantskih stališčih, sicer pa je češki politični veteran, ki je kot premier služil med letoma 1998 in 2002. Že pred volitvami je Zeman napovedal, da bo nov mandat za sestavo vlade podelil zmagovalcu oktobrskih parlamentarnih volitev, milijarderju Andreju Babišu. Slednjemu v prvem poskusu ni uspelo oblikovati vlade in je prejšnji teden odstopil od mandata, a si je danes premislil in napovedal nove pogovore s Socialdemokratsko stranko, Komunistično stranko in Stranko svobode in neposredne demokracije.

Špansko ustavno sodišče je razsodilo, da mora Carles Puigdemont biti prisoten v prostorih katalonskega parlamenta, če želi zapriseči kot predsednik regionalne vlade. Po razsodbi mora poleg tega Puigdemont za zaprisego dobiti dovoljenje ustavnega sodišča. Za dovoljenje naj bi Puigdemont, ki mu grozi obtožnica španske vlade za upor proti ustavnemu redu monarhije, po poročanju španskih medijev zaprosil kmalu. Nekdanji predsednik katalonske vlade je od oktobra v Belgiji, nova vladajoča koalicija v Kataloniji pa ga je nedavno izglasovala kot edinega kandidata za premierski stolček. Po načrtih katalonskih separatistov bi regionalno vlado lahko vodil kar prek spleta.

V Tirani je več deset tisoč ljudi protestiralo proti vladi premierja Edija Rame. S slogani, kot je »Rama odidi«, so demonstranti premierja obtoževali korupcije in povezav z organiziranim kriminalom. Proteste sta organizirali opozicijski stranki, osrednji govor je pripadel vodji Demokratske stranke Lulzimu Bashi. Ta je pozval k vzpostavitvi protimafijske vlade, ki bi se borila proti kriminalu. Opozicija je protestnike mobilizirala predvsem na podlagi obtožb vlade o nelegalnem trgovanju s konopljo. Notranji minister Saimir Tahiri je trenutno namreč v preiskavi zaradi domnevnih povezav s prekupčevalci konoplje. Vlada je sicer pred dvema tednoma odpustila direktorja policije, za to pa ni navedla posebnega razloga.

Avstralski premier Malcolm Turnbull je predstavil vladno strategijo za izvoz orožja. Strategija temelji na vladnem prepričanju, da se kljub 200 milijard dolarjev vrednim državnim investicijam v naslednjih desetih letih avstralska orožarska industrija ne more vzdrževati samo s potrebami Avstralskih oboroženih sil. Strategija predvideva ustanovitev novega urada za koordinacijo vladnih obrambnih agencij in vzpostavitev nove finančne sheme, vredne 3,8 milijarde dolarjev, pod upravljanjem izvozne kreditne agencije Efic. Poleg tega bo avstralska vlada namenila skoraj 14 dodatnih milijonov dolarjev za vzpostavljanje sodelovanja na novih trgih. Kot prioritetni trg strategija navaja Bližnji vzhod, za tem pa že Evropo, kjer priložnosti vidi predvsem v sodelovanju pri razvoju podmornic s podjetjem Naval Group. Trenutno po podatkih švedskega inštituta Sipri Avstralija več kot polovico orožarskega izvoza preusmeri v Združene države Amerike, na Bližnjem vzhodu pa vlogo dobrega partnerja igra Oman, ki odkupi skoraj 10 odstotkov avstralskega orožja. Prav tako je Avstralija zavezana krepitvi obrambnih kapacitet pacifiških otoških državic, katerih rast oboroženih sil pomeni potencialni trg za avstralske izvoznike. Po podatkih inštituta Sipri je bila Avstralija med letoma 2012 in 2016 z manj kot odstotnim deležem na dvajsetem mestu po globalnem izvozu orožja – prvo mesto za zdaj še zasedajo ZDA s 33 odstotki vseh večjih orožarskih poslov. Sledi Rusija s 23 odstotki, na tretjem mestu pa je Kitajska, katere izvoz se je od leta 2012 do leta 2016 glede na štiri leta pred tem povečal za kar 74 odstotkov.

Svetovno največja uvoznica orožja Saudova Arabija od leta 2015 zajeten delež vojnih sil usmerja v Jemen, kjer se s koalicijo bori proti uporniškim Hutijevcem. Jemensko mesto Aden so sedaj razklali spopadi med Južnimi oboroženimi silami, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, in silami uradno priznane vlade predsednika Mansourja Hadija. Ulična borba je izbruhnila po tem, ko predsednik ni razrešil vlade pod vodstvom premiera Ahmeda bin Daghra. To je bila pred tednom dni namreč zahteva upornikov, ki so takrat razglasili izredne razmere v Adenu in pozvali k rušitvi vlade. Pred iztekom roka, ki so ga uporniki postavili vladi, je ta prepovedala javna zborovanja in proteste v Adenu. A se je na glavnem trgu vseeno zbralo nekaj sto protivladnih demonstrantov. Ahmed bin Daghr trdi, da uporniki spodkopavajo legimnost vlade, medtem ko uporniki obtožujejo vladne sile napadanja demonstrantov. Uradna vlada ima sicer nadzor nad približno štirimi petinami ozemlja Jemna, zahod dežele in prestolnico Sana pa od leta 2014 nadzirajo uporniški Hutijevci, ki jih koalicija dojema kot podaljšek Irana.

Na Bližnjem vzhodu letalsko in topniško strelivo v zadnjem tednu pospešeno porablja tudi Turčija, ki v sodelovanju z islamističnimi milicami izvaja ofenzivo na kurdska območja na severozahodu Sirije. Turška vojska je naznanila, da je kurdske enote YPG pregnala z vzpetine Jebel Bursaya, ki mesto Azaz pod turško kontrolo ločuje od kurdske enklave Afrin. Turški predsednik Erdogan je naznanil postopen premik ofenzive proti vzhodu in mestu Manbij. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu pa je Združene države Amerike pozval, naj prenehajo s podporo Kurdom in se umaknejo iz Manbija. Poveljnik ameriškega Centcoma Joseph Votel je odgovoril, da umik ZDA ni med opcijami.

V rogovskem Second Homeu danes ob sedmi uri v sodelovanju s Časopisom za kritiko znanosti pripravljajo dogodek Solidarni_e z Afrinom in Rožavo. Na podlagi solidarnostne izjave, ki jo aktivisti podpisujejo v zadnjih dneh, bo potekalo dogovarjanje, kako vzpostaviti učinkovito solidarnostno mrežo za podporo neodtujljive pravice ljudstev Rožave do samoodločbe. Več Andrej Kurnik s Časopisa za kritiko znanosti in Fakultete za družbene vede.

Izjava