Poljski predsednik Andrzej Duda je podpisal spremenjeni zakon proti ruskemu vplivu, ki ga je parlament sprejel v petek. Prvo verzijo zakona, sprejeto maja, sta Evropska unija in ameriško zunanje ministrstvo kritizirala, češ da bi zakon lahko služil za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Komisija je junija zaradi zakona proti Poljski tudi začela postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje. Duda je za tem predlagal spremembe zakona, ki jih je parlament tudi potrdil. Po prvi verziji zakona bi bilo opravljanje političnih funkcij, povezanih z javnimi financami in tajnimi informacijami, prepovedano politikom, pri katerih bo komisija za preiskovanje ruskega vpliva odkrila, da so med letoma 2007 in 2022 sprejeli odločitve pod ruskim vplivom. V amandmiranem zakonu pravnih posledic ne bo, bo pa komisija po preiskavi podala izjavo, da je politik pod ruskim vplivom in mu ne gre zaupati, da bo delal v javnem interesu. Komisijo bo imenoval parlament, preiskovala in zasliševala pa bo lahko tudi novinarje. V največji opozicijski stranki Državljanska platforma kritizirajo zakon, češ da je usmerjen specifično proti nekdanjemu premierju in predsedniku stranke Donaldu Tusku pred jesenskimi volitvami. Stališče Evropske komisije je, da tudi spremenjeni zakon sproža resne skrbi.

Parlament ruske zvezne republike Mordovije je sprejel zakon o prepovedi propagande umetne prekinitve nosečnosti in spodbujanja nosečnic k splavu. Zakon prepoveduje propagiranje družbene sprejemljivosti splava ter širjenje informacij o neškodljivosti in varnosti splava. Prav tako prepoveduje širjenje – po mnenju oblasti – lažnih informacij o poteku nosečnosti, propagiranje negativnega odnosa do nosečnosti in rojevanja ter zanikanje, da je zarodek živ človek. Zdravnikom ostaja dovoljeno predlagati splav le iz medicinskih razlogov. V obrazložitvi zakona je zapisano, da je njegov namen zaščita družine, otrok, materinstva in očetovstva pred destruktivnimi ideologijami in vrednotami, tujimi ruskemu narodu.

Kosovski minister za lokalno upravo Elbert Krasniqi je ustanovil delovno skupino, katere naloga je pripraviti predlog sprememb zakonodaje, ki bi omogočile občanom, da odstavijo župane. Delovno skupino sestavljajo predstavniki centralne volilne komisije in civilne družbe. Odločitev je minister sprejel sredi razprave o možnosti ponovne izvedbe županskih volitev v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova. Od kosovske vlade nove volitve zahtevajo Evropska unija in Združene države Amerike. V treh občinah je srbsko prebivalstvo protestiralo proti imenovanju županov albanske narodnosti, izvoljenih na izrednih volitvah aprila, ki so jih Srbi bojkotirali. 

Severna Koreja je poveljstvu Združenih narodov poslala odziv glede prebeglega ameriškega vojaka Travisa Kinga. 23-letni vojak je preko demilitariziranega območja med Korejama pobegnil pred dvema tednoma. King je služil v ameriški vojaški bazi v Južni Koreji, v prostem času pa je prišel v navzkrižje s korejskim zakonom. Februarja letos ga je sodišče obsodilo na dva meseca zapora zaradi poškodovanja policijskega vozila. Sodili so mu tudi zaradi fizičnega napada v nočnem klubu, a je žrtev tožbo iz osebnih razlogov opustila. Po prestani kazni bi se moral vrniti v Združene države, kjer ga je čakal disciplinski ukrep. Južnokorejska vojaška policija, pod nadzorom katere je King ostal v času med koncem kazni in začetkom deportacije, ga je pri deportaciji smela spremljati samo do letališča. Ko je ostal sam, se je pridružil skupini turistov na turi po demilitariziranem območju; ko je skupina prišla do meje, je stekel v Severno Korejo. Tam so ga po poročanju ameriških medijev pridržali.

V Nigeriji se je začela enotedenska splošna stavka proti gospodarskim reformam predsednika Bole Tinubuja. Nigerijski delavski kongres in Sindikalni kongres – največji zvezi sindikatov v državi – sta pozvala k vsedržavni stavki, za zdaj pa so se ji pridružili delavci v zvezni državi Bayelsa, v mestih Kano in Kaduna ter v prestolnici Abuji, ne pa tudi v Lagosu, največjem nigerijskem mestu. Nigerijski delavski kongres je pred stavko sporočil, da je vladna politika privedla k astronomskemu povišanju stroškov prevoza, hrane, storitev, šolanja in zdravstva. Glavni povod za stavko je ukinitev subvencij državljanom za gorivo, te je vlada ukinila prejšnji mesec. Za subvencije je država porabila devet milijard evrov letno. Pred začetkom stavke je vlada napovedala ukrepe za omilitev posledic ukinitve subvencij, ki vključujejo financiranje javnega prevoza ter poceni posojila kmetom in malim podjetnikom, kar sindikatov ni zadovoljilo.

Nadaljujemo z dogajanjem po državnem udaru v Nigru, severni sosedi Nigerije. Francoska vojska je do nadaljnjega suspendirala vojaško sodelovanje z Nigrom, kjer se trenutno nahaja okrog 1.500 francoskih vojakov. Francoska vlada je sporočila tudi, da je zaključila evakuacijo okrog tisoč francoskih državljanov iz države. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, znana kot Ecowas, je medtem v Niger na pogajanja s hunto poslala svojo delegacijo. Ecowas zahteva, da se izvoljeni nigrski predsednik Mohamed Bazoum vrne na položaj do nedelje, in grozi z vojaškim posredovanjem, če zahteva ne bo izpolnjena. Nigerija je medtem prekinila dobavo električne energije v Niger. Niger se na Nigerijo zanaša za pokrivanje 70 odstotkov svojih energetskih potreb. Na državni udar se je zdaj odzval še ameriški predsednik Joe Biden in pozval k takojšnji izpustitvi odstavljenega nigrskega predsednika. Medtem v prestolnici Niameyju potekajo demonstracije podpornikov vojaškega udara.

Svet Radiotelevizije Slovenija je soglasno sprejel razrešitev vršilca dolžnosti generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Sklep učinkuje takoj. Svet je že konec junija odločil, da začne postopek razrešitve, a mu Whatmoughu ni uspelo vročiti razlogov razrešitve. Prejšnji mesec so se tako odločili za vročitev z javnim naznanilom. Na mesto vršilca dolžnosti generalnega direktorja je svet soglasno imenoval Zvezdana Martiča, ki je bil že imenovan za predsednika uprave radiotelevizije, a ta še ni začela z delom, ker morajo zaposleni izvoliti še delavskega direktorja. Še pred glasovanjem o razrešitvi Whatmougha je direktor televizije Uroš Urbanija želel pojasniti svoja stališča.

Izjava

V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba je začel službo še enajsti državni sekretar. To je Danijel Levičar, ki je bil zadnja štiri leta poslovni direktor družbe Gen Energija. Skupaj z ministri je tako v kabinetu predsednika vlade zdaj 24 zaposlenih, kar je nov rekord. Kot državni sekretar bo Levičar koordiniral projekt drugega bloka krške jedrske elektrarne.

Vir fotografije: STA