Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je kanclerju Olafu Scholzu podala odstopno izjavo. Kot razlog za odstop je v svoji izjavi navedla pretirano medijsko pozornost na njeno osebnost, kar naj bi onemogočalo objektivno poročanje o vojski. Nekdanji ministrici so v medijih očitali neprimerno nudenje vojaške pomoči Ukrajini. Lambrecht namreč ni uspelo implementirati sprejetih zakonov o zvišanju sredstev, namenjenih Ukrajini. Poleg tega je lani po prošnji Ukrajine za več orožja podala kontroverzno izjavo, v kateri je Ukrajini obljubila pošiljko 5 tisoč čelad. Prav tako je obljuba o namenitvi dveh odstotkov nemškega bruto domačega proizvoda za vojsko ostala na čakanju. Zaupanje v ministrico je še spodkopalo medijsko poročanje o zasebnem potovanju njenega sina, ki je z vojaškim helikopterjem z njenim dovoljenjem potoval na priljubljeni severnonemški letoviški otok Sylt. 

Iz zahodnonemške vasi Lützerath je policija umaknila aktiviste, ki nasprotujejo vladni širitvi rudnika lignita z odprtim odlagališčem. Energetsko podjetje RWE je zaradi širitve rudnika vas izpraznila, saj jo namerava porušiti. Po navedbah policije v vasi ni več skoraj nikogar, saj so porušili vse hiše na drevesih, ki so jih protestniki zgradili. Vsaj dva protestnika se sicer zadržujeta v podzemnih predorih pod vasjo, a ko bodo tudi ti izpraznjeni, bodo vas porušili. Policijsko posredovanje se je začelo v sredo, potem ko so aktivisti začeli sedeči protest. Sobotnega shoda se je udeležilo 10 tisoč ljudi, v blatnih obračunih med protestniki in policijo pa je bilo poškodovanih 70 policistov in 20 protestnikov. S terena se je javila Maria von Bolla, ki meni, da je Lützerath za okoljske protestnike že izgubljen.

Izjava 

Britanska vlada je napovedala spremembo zakona o javnem redu. Kot so pojasnili v pisarni premiera Rishija Sunaka, policiji ne bo treba čakati na kršenje javnega reda, ampak bo lahko protestnike zatrla pred tem. Nova zakonodaja bi namreč razširila definicijo resne kršitve miru in omogočila policiji, da različne proteste iste skupine obravnava kot del širšega delovanja. Do sedaj veljavna zakonodaja posredovanje policiji med protesti dovoljuje zgolj, če dokaže, da bodo protesti povzročili materialno škodo in nered v javnosti. Namen sprememb je preprečitev blokad prometnic s počasnimi protestnimi shodi, ki se odvijajo po cestah. Spremembe je policijski načelnik Ben-Julian Harrington pozdravil. Poudaril je, da bi nova zakonodaja policistom omogočila doslednejše ukrepanje. Predstavnica laburistične stranke v zgornjem domu parlamenta Shami Chakarbarti je predlog zakona označila za drakonskega, ob tem pa poudarila, da je definicija okoliščin ukrepanja policije preveč široka in s tem onemogoča državljanske pravice.

Zaradi zaostrovanja razmer na perujskih protestih je vlada v prestolnici Lima in drugih večjih mestih za mesec dni podaljšala izredne razmere. Izredne razmere omogočajo posredovanje vojske za zagotavljanje reda, poleg tega pa sta omejeni tudi svoboda gibanja in zbiranja. Ukrep zadeva Limo, mesto Callao ter regiji Cusco in Puno. V protestih, ki potekajo od aretacije in odstavitve nekdanjega predsednika Pedra Castilla, je bilo doslej ubitih 40 ljudi. Zaradi tega je državno tožilstvo proti predsednici tudi sprožilo preiskavo. Protestniki poleg vrnitve Castilla na oblast zahtevajo odstop sedanje predsednice Dine Boluarte. 

Nekdanjega brazilskega ministra za notranje zadeve Andersona Torresa so aretirali zaradi vloge, ki naj bi jo igral pri vdoru protestnikov v državne stavbe. Torres je bil minister za notranje zadeve v času predsedništva Jaira Bolsonara, čigar podporniki so 9. januarja vdrli v državne institucije v prestolnici Brasilia. V času vdora je bil Torres vodja varnosti v prestolnici; državno tožilstvo ga je tako obtožilo opustitve informacij v zvezi s protesti in namernega spregleda zakonskih kršitev protestnikov. Brazilska policija je v povezavi z vdorom v državne institucije doslej aretirala okoli 1400 ljudi. 

Mehika je uveljavila zakon o prepovedi kajenja v javnosti in oglaševanju tobačnih izdelkov. Zakon je bil sicer sprejet že leta 2021, z včerajšnjo uveljavitvijo pa predstavlja najstrožjo zakonodajo proti tobačnim izdelkom na svetu. Mehika je s sprejetjem zakona zaostrila do zdaj veljavno zakonodajo, ki je leta 2008 uvedla ločene prostore za kadilce v barih, restavracijah in na delovnih mestih. Odslej je raba tobačnih izdelkov prepovedana povsod, tudi na plažah in v parkih, kajenje je tako dovoljeno le v zasebnih prostorih. To pa ne velja za elektronske cigarete, ki so prepovedane tudi v zasebnosti. Ostro zakonodajo je pohvalila Panameriška zdravstvena organizacija, ki je poudarila, da zaradi kajenja in vdihavanja tobačnega dima v obeh Amerikah letno umre več kot milijon ljudi. 

Kitajska mornarica je izvedla vojaško vajo v Južnokitajskem morju, ki si ga poleg Kitajske lastijo še Tajvan, Malezija, Vietnam in Filipini. Združene države Amerike so izraženo kitajsko lastništvo nad območjem že večkrat označile za nezakonito, prejšnji teden pa so v morju Američani opravili svoje »rutinske« vojaške vaje z letalonosilko. V odgovor je kitajska vojska sporočila, da bodo skrbno nadzorovali potencialne provokacije ameriške vojske na območju in nadaljevali z lastnimi vojaškimi vajami. 

Ministrstvo za obrambo je predstavilo načrt resolucije o razvoju Slovenske vojske do leta 2040. Resolucija je posledica zaostrenih zunanjepolitičnih razmer, specifično vojne v Ukrajini. Zato je kljub že veljavni resoluciji o razvoju vojske do leta 2035 ministrstvo pripravilo sveženj novih ukrepov. Ministrstvo namerava za vojsko nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda že do leta 2030, torej pet let prej, kot je predvideval prejšnji načrt. Poleg tega bosta istočasno potekali pripravi nove bataljonske in izvidniške skupine. Predviden je tudi nakup premičnega protizračnega sistema srednjega dosega. 

V petek je začela delovati skupina za pripravo zdravstvene reforme, ki jo vodi premier Robert Golob. Skupino sestavljajo ministri za zdravje, finance in javno upravo, poleg njih pa bodo v pripravi reforme sodelovali tudi predstavniki službe za digitalno preobrazbo. 

Sindikat carinikov je za 13. februar napovedal stavko. Uslužbenci finančne uprave bodo zahtevali dvig plač za pet razredov, razširitev nabora upravičencev do zvišanja pokojnine, uvedbo nezgodnega zavarovanja in vlaganje v pomlajevanje carinskega kadra z uveljavljanjem štipendij. Sindikat je vlado že pozval k pogajanjem. 

OFF je pripravila vajenka Neva, pomagal je Jan.

Slika: Marco Verch