Varnostni svet Združenih narodov na sinočnjem zasedanju ni izglasoval predloga palestinske resolucije, ki je bil podan v obravnavo na pobudo Jordanije, za potrditev je namreč manjkal en glas podpore. Osnutek resolucije, ki so ga osnovali palestinski državniki, je med drugim zahteval trajno končanje vojaških spopadov v letu dni in umik izraelskih sil iz okupiranih območij do leta 2017, dokončno prekinitev gradnje izraelskih naselbin na Vzhodnem Bregu, izpustitev zaprtih palestinskih zapornikov in  začetek pogajanj o suvereni palestinski državi, ki bodo za izhodišče upoštevala meje pred letom 1967, in Vzhodni Jeruzalem kot glavno mesto nove države. Od skupno petnajstih članic jih je osem glasovalo za, dve proti, pet pa jih je bilo vzdržanih.

Četudi bi morda Palestina dobila tisti zadnji potrebni glas podpore, to ne bi bilo dovolj za končanje izraelskega masakra. Nasprotnici resolucije sta bili namreč Avstralija in Združene države Amerike, zadnja pa je stalna članica varnostnega sveta, kar ji zagotavlja pravico veta. Z ozirom na dejstvo, da Združene države vztrajno koristijo to pravico v primerih obsodb izraelskega ekspanzionizma, pobuda že od začetka ni imela prav veliko možnosti za uspeh v Varnostnem svetu. Veleposlanica Združenih držav Samantha Powers je resolucijo označila za škodljivo možnemu načrtu dveh držav, saj naj ne bi vzela v ozir varnostnih pomislekov Izraela. Spomniti pa gre, da je ravno skrb za varnost Izraelcev letos poleti zahtevala več kot 2200 palestinskih življenj v izraelski ofenzivi na okupirano Gazo.

Okoli dvesto afriških beguncev je jurišalo na špansko enklavo Melila, ki je na maroški obali. Cilj prebežnikov je začasni center za begunce v mestu, po poročanjih španskega ministrstva za notranje zadeve pa naj bi v tem letu v 65 skupinskih poskusih prebega okoli 2000 beguncev preko ograje doseglo špansko ozemlje.

Nadaljujemo s prebegi v smeri evropske celine mleka in medu. Tovorna ladja z okoli sedemsto begunci sirskega ali kurdskega porekla je pristala v italijanskem mestu Gallipoli. Ladja je po preiskavah predvidoma izplula iz neznanega pristanišča v Turčiji proti Rijeki, vendar je v Jadranu nepričakovano spremenila smer. Plovba je bila upravljana z avtopilotom, krov pa naj bi upravljavci zapustili predhodno zaradi izogiba aretaciji. Ladja je nadaljevala spremenjeno pot v smeri italijanske obale, kjer je poseg italijanske obalne straže preprečil nalet na obalo.

Gambijska vojska je odbila poskus državnega udara, medtem ko je bil gambijski predsednik Jahyja Jammeh na tujem. Napad so po navedbah gambijskih oblasti izvedli pripadniki polkovnika Lamina Sanneha, nekdanjega časnika, zadolženega za varnost predsedniške palače. Njegove sile naj bi palačo napadle v nočnih urah, po tem ko so prečkale gambijsko mejo iz Senegala. Boji, v katerih naj bi bil vodja napadalcev huje ranjen, so se zaključili v jutranjih urah, ko je gambijska vojska zaprla vse dohode na otoško prestolnico Banjul.

Predsednik Jammeh  predseduje Gambiji od leta 1994, ko je na oblast tudi sam prišel z državnim udarom, v svoji dvajsetletni vladavini pa je postal poznan po svojih trditvah, kot na primer, da lahko ozdravi AIDS, in vse tršem režimu kontrole medijev in zatiranju istospolno usmerjenih. Nekdanji gambijski podpredsednik Bakary Darbo je v komentarju napada označil Jammeha  kot samodržnega diktatorja s preveč pooblastili, medtem ko je predsednik Jammeh  poraz udarnikov opisal kot zmago ljudstva v napadu na njegovo legitimno vlado. Od turizma odvisna država pa še naprej pričakuje obiskovalce.

Združene države Amerike so po štiridesetletnem splošnem embargu izvoza surove nafte spet dovolile njen izvoz določenim energetskim podjetjem. Izvoz super lahke nafte naj bi znova stekel z avgustom 2015. Za potezo naj bi se Obamova administracija odločila zaradi presežkov zalog, neuradno pa se ocenjuje, da so spremembe ameriške energetske politike usmerjene k boju proti Rusiji. Izvedenci ocenjujejo, da bi lahko Združene države Amerike dnevno izvozile 700.000 sodčkov, kar bi lahko pomenilo dodatno znižanje cen surove nafte na globalnem trgu. Cene so od junija letos padle za več kot polovico in so ključno pripomogle k padcu vrednosti ruskega rublja.

Več tisoč protestnikov se je znova zbralo na ulicah perujske prestolnice Lime na protestu proti novi zakonodaji o zaposlovanju mladih, ki bo omogočala delodajalcem zaposlovanje oseb med 18. in 24. letom z zmanjšanim socialnim varstvom, zdravstvenim zavarovanjem in le polovičnim dopustom. Protestniki opisujejo zakon kot diskriminatoren in neskladen s človekovimi pravicami, medtem ko oblasti vztrajajo, da bo sprememba zakonodaje omogočila večje zaposlovanje v manjših in srednjih podjetjih in tako zmanjšala brezposelnost v državi. Kritiki zakona kljub obljubam oblasti vztrajajo, da je zakon bolj namenjen korporacijam, ki bodo z odpuščanjem starejše delovne sile za cenejši mladež optimizirale stroške, s tem pa dejanska brezposelnost ne bo nič manjša. Na kritike zakona je v izjavi za javnost predstojnica parlamentarne komisije za delo, Martha Chavez, cinično izjavila, navajamo: "Če mladi nimajo ničesar, kaj jim torej jemljemo?" konec navedka. Iz tega bi lahko izpeljali: Če oblast ne naredi ničesar, zakaj jo torej volimo?

OFF sta pripravila vajenec Jernej in Jošt.

Na sliki besedilo resolucije Varnostnega sveta ZN iz leta 1967.