Zapornikoff
Theresa May ostaja na čelu britanskih konservativcev. Glasovanje o nezaupnici je prestala z 200 glasovi proti 117, kar kljub zmagi predstavlja hud udarec za njeno avtoriteto v stranki. Zgolj 63 odstotkov glasov za voditeljico dogovorov o brexitu je presenetljivo malo, sploh če upoštevamo, da so plače kar 139-ih poslancev neposredno odvisne od njihovega sodelovanja v vladi Therese May. May, ki je s formalno zmago eno leto varna pred vnovično nezaupnico, zavrača pozive, naj odstopi, a zatrjuje, da se na naslednjih strankarskih volitvah leta 2022 ne bo potegovala za vodstvo.
Madžarski parlament, v katerem ima vladajoča stranka Fidesz dvotretjinsko večino, je sprejel zakon, ki ukinja mnoge delavske pravice, med drugim uvaja povečanje dovoljenih nadur z 250 na 400 letno, čas za njihov izračun in izplačilo pa je z enega leta podaljšan na tri. Opozicija, tako z levice kakor tudi fašistična stranka Jobbik, je skupaj z delavskimi sindikati neuspešno nasprotovala sprejetju zakona, za katerega vlada ne skriva, da je bil pripravljen na željo nemške avtomobilske industrije, ki ima svoje tovarne na Madžarskem. Zakon je komentirala novinarka politične redakcije Budapest Times Elisabeth Katlin Grabow.
Podrobnejši pretres zakona in dogajanja ob njegovem sprejetju sledi v OFFsajdu ob 17-ih.
Konflikt med Indonezijo in separatistično Zahodno papuansko osvobodilno vojsko je terjal nove žrtve. Papuanski separatisti so ubili med 16 in 31 indonezijskih gradbenih delavcev ali vojakov, odvisno komu verjamemo. Indonezijske varnostne sile so v odgovor ubile štiri civiliste. Indonezija je Zahodni papuanski osvobodilni vojski izdala ultimat, naj se nemudoma razpusti, ali pa bo uničena z vojaškim posredovanjem. Separatistična vojska je ultimat že zavrnila in poziva k referendumu o odcepitvi. V pričakovanju eskalacije nasilja v Zahodni Papui, kamor indonezijska vlada ne dopušča prihoda mednarodnih opazovalcev in novinarjev, je obalno prebivalstvo že množično pobegnilo v težko prehodno hribovje v središču otoka.
Zaostruje se tudi spor med Kanado in Kitajsko. Po tem, ko je Kanada zaradi suma kršitev mednarodnih sankcij proti Iranu aretirala finančno direktorico kitajskega tehnološkega velikana Huawei Meng Vanžou, je Kitajska danes aretirala že drugega kanadskega državljana. Pridržana sta nekdanji diplomat in poslovnež, ki naj bi s svojim delovanjem ogrožala kitajsko nacionalno varnost in kršila predpise o delovanju nevladnih organizacij. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je zatrdil, da proces proti Kanadčanoma poteka v skladu z zakoni, na vprašanje, ali so aretacije povezane z aretacijo Meng Vanžou, pa ni želel odgovoriti.
Politično motiviranih aretacij so obtožene tudi Združene države Amerike. Ruska študentka Maria Butina je napovedala, da bo v zameno za zaporno kazen do največ šest mesecev priznala krivdo sodelovanja v zaroti in vohunjenja. Zvezni preiskovalni urad FBI jo je aretiral julija lani, od tedaj je v samici, kjer ji omejujejo komunikacijo in dostop do zdravstvenih storitev, ruske oblasti trdijo tudi, da je bila v zaporu mučena. Ruska državljanka in politična aktivistka, ki je študirala v Washingtonu, je tesno sodelovala z republikansko stranko in Nacionalno orožarsko zvezo in si javno prizadevala za izboljšanje mednarodnih odnosov med Rusijo in ZDA. Priznanje je voda na mlin ameriškim liberalcem, z njim bodo namreč dobili potrdilo ruskega vmešavanja v predsedniške volitve.
Sprejet je bil trgovinski sporazum med Japonsko in Evropsko unijo, ki odpravlja trgovinske prepreke med ekonomskima velesilama. Med drugim bodo odpravljene visoke carine na sir in vino ter olajšan izvoz svinjine, govedine in avtomobilov na Japonsko. Podrobneje o dogovoru jutri ob 17-ih v Kultivatorju.
Na predlog ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala bo vlada danes odločala o razrešitvi glavnega šolskega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport Tomaža Rozmana. Pikalo je z delovanjem inšpektorja, ki ga je sicer predlagal sam, že dlje časa nezadovoljen. Minister napoveduje tudi večje sistemske spremembe sistema vzgoje in izobraževanja v smeri decentralizacije in racionalizacije postopkov.
Novomeško podjetje Judež namerava na Cikavi postaviti center za predelavo nenevarnih odpadkov. Okoliški prebivalci in domnevno celo novomeška občina so bili z namero seznanjeni šele z javno objavo Agencije za okolje. Gradnji predelovalnega obrata ostro nasprotujejo, njeno preprečitev pa želijo doseči s pomočjo vključitve v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja.
Dodaj komentar
Komentiraj