Povolilni golaž
Točno 28 let po prvih slovenskih večstrankarskih volitvah v sodobni zgodovini so se na volišča odpravili naši vzhodni sosedje. Madžari in Madžarke so namreč v nedeljo izbirali člane parlamenta. Na volitvah je po neuradnih rezultatih slavila stranka Fidesz, ki jo vodi Viktor Orban v koaliciji s satelitsko stranko krščanskih demokratov. Prejeli so 48 odstotkov glasov, kar jim je prineslo 133 sedežev v 199-članskem parlamentu. Druga največja poslanska skupina šteje 26 članov, pripadla pa je nacionalistični stranki Jobbik. Tretji so bili socialisti z 20 poslanci, v parlament pa se je uspelo prebiti še zelenim z osmimi poslanci in Demokratični koaliciji z devetimi poslanci. Volitve je zaznamovala tudi relativno visoka udeležba. Na volišča je namreč odšlo slabih 70 odstotkov volilnih upravičencev.
Državo bo tako še naprej vodil Viktor Orban. Zanj bo to že četrti mandat. Državo namreč vodi že od leta 2010, funkcijo predsednika vlade pa je opravljal tudi od leta 1998 do 2002. V zadnjem mandatu je zaradi osvojene dvotretjinske večine često posegal v ustavni ustroj države in bil številne bitke z levo in liberalno civilno družbo ter opozicijo.
Fidesz je kljub temu da je prepričal le slabo polovico volivcev, prejel kar dvotretjinsko večino v parlamentu. Leta 2012, v drugem Orbanovem premierskem mandatu, je bil namreč spremenjen volilni zakon. Madžarska pozna kombinacijo večinskega in proporcionalnega volilnega sistema. Del sedežev se tako razdeli po prvem, del pa po drugem sistemu. Leta 2012 je Fidesz ukinil absolutni večinski sistem in prešel na first-past-the-post manjšinski volilni sistem. Razloži Elisabeth Katalin Grabow iz Budapester Zeitung.
V nadaljevanju današnjega OFFsajda bomo preučili mehanizme in objektivne okoliščine, ki Orbanu in stranki Fidesz omogočajo ostati na oblasti. Eden od razlogov je tudi slika političnega prostora. Druga največja stranka Jobbik je Fideszu zelo sorodna. Fidesz se po nacionalistični in šovinistični retoriki skorajda ne razlikuje od bržkone neofašistične Jobbik. Vodja Jobbika je na neki točki celo sam izjavil, da Fidesz izvršuje tisto, kar Jobbik govori. Jobbik se zato ne kaže kot alternativa Fideszu.
Tretja največja stranka so na teh volitvah postali socialisti. Rezultat so si, glede na volitve 2014, nekoliko pokvarili in dobili devet sedežev manj. Gre za stranko, ki so jo ustanovili reformirani komunisti in je bila dolgo časa ena močnejših strank v državi. Vse od leta 2006 pa pomen in moč socialistov vztrajno padata. V letošnjo volilno kampanjo jih je tako peljal Gergely Karácsony, ki sploh ni član stranke.
Zgodba socialistične stranke je pravzaprav zgodba razpada političnega prostora Madžarske, kot se je oblikoval skozi tranzicijo. Ta je potekala relativno mirno. Glavni politični sili tega časa sta bili desničarski Madžarski demokratični forum in Socialistična stranka. V začetnih letih se je država spopadala z visoko zadolženostjo, pri čemer je bil recept enostaven: deregulacija, liberalizacija in privatizacija. Pojasnjuje Natasa Szabo, sociologinja.
Prvo vlado je sestavil Madžarski demokratični forum. Ta je do leta 1994 državi vladal z že prej omenjeno tridelno formulo. Neoliberalni ukrepi pa so slabo vplivali na socialno sliko države. Volitve leta 1994 so zato dobili socialisti, ki so obljubljali več blaginje za vse, ne le za peščico. Obljub se niso držali in tako sta bili dve večji politični sili diskreditirani. V sliko vstopi Orban s stranko Fidesz. Slednji je po povratku iz Velike Britanije leta 1988, kjer je študiral kot Sorošev štipendist, soustanovil takrat še liberalno meščansko stranko Fidesz. Ta je s propadom Madžarskega demokratičnega foruma vse bolj pridobivala na moči.
Po porazu socialistov na volitvah leta 1998 je vlado prvič sestavil Fidesz. Ta se je takrat že premikal proti desni, a še ni bil tako daleč kot danes. V svojem mandatu je Orban želel transformirati Madžarsko v sodobno zahodno liberalno demokracijo.
Po koncu Orbanovega mandata leta 2002 so oblast ponovno prevzeli socialisti. Tokrat niso le obljubljali več blaginje, pač pa jo vsaj v prvem mandatu tudi dostavili. A ne brez težav. Socialistična stranka je bila konstantno na robu zloma. Dve leti po nastopu mandata je zaradi spora s koalicijskimi partnericami odstopil Péter Medgyessy, njegov naslednik Ferenc Gyurcsány pa je po drugi zaporedni zmagi leta 2006 madžarsko javnost razburil z izjavo, da so ljudstvu lagali, da bi zmagali na volitvah. Tudi Gyurcsany mandata ni dokončal. Odstopil je leto pred iztekom pooblastil in tako socialiste pripeljal še v večjo krizo.
Brez omembe vredne konkurentke na desnici in z razsulo levico je Fidesz brez težav zmagal na volitvah leta 2010. Začel se je proces konsolidacije oblasti. To nas pripelje do včerajšnjih volitev, kjer sta se poleg že opisanega Jobbika in socialistov v parlament prebili še dve stranki. Gre za stranko zelenih z osmimi sedeži in demokratično koalicijo z devetimi sedeži, ki jo vodi bivši socialistični premier Ferenc Gyurcsany. Grabow pojasni vzroke za izvolitvijo teh dveh strank.
Poleg pogostih napadov na medije, nevladne organizacije, akademijo in krnitev pristojnosti sodstva velja opozoriti še na nekaj mehanizmov, ki omogočajo Fideszu popolnoma dominirati madžarski politični in družbeni prostor. Orban namreč ne le napada in ruši levo liberalno civilno družbo, pač pa vzpostavlja svojo. Najboljši primer je gibanje občanskih krožkov, ki ga je zagnal po porazu na volitvah 2002. Natasa Szabo.
Grabow izpostavi tudi vlogo lokalnih medijev, ki so v lasti Fideszevih aparatčikov. Ti so pomembni predvsem v ruralnem okolju, ki ostaja močna Orbanova baza.
Močno orodje za pokoritev množic je tudi shema javnih del. Na Madžarskem so namreč upravičenci do socialne pomoči le tisti, ki se pridružijo tej shemi. V program javnih del je vključeno devet odstotkov prebivalcev oziroma 350 tisoč ljudi. Le 13 odstotkov jih kasneje najde delo v privatnem sektorju.
Shemo javnih del na Madžarskem nadzorujejo župani. Ljudje so pri pridobitvi javnih del torej od njih odvisni. Župani v veliki večini pripadajo vladajoči stranki Fidesz. S tem se je spletla klientelistična mreža, ki se po potrebi pretvori tudi v glasovalni stroj.
Orban je svojo politično retoriko gradil predvsem na napadu tranzicijskih elit - tako imenovane kompradorske buržoazije, katere funkcija je ohranjanje privilegijev s pripojenostjo na tuji kapital. Nasprotno naj bi Orban gradil nacionalno, to je produktivno, buržoazijo. Ta se v resnici namesto na tujih investicijah napaja na evropskih sredstvih, ki so pridobljena preko Fideszovega političnega vpliva.
Natasa Szabo kot primer navaja Lorinca Meszarosa, župana Orbanovega rojstnega mesta, ki je poleg tega tudi lastnik največje madžarske medijske družbe, hotelske verige, banke in energetskih družb. Drugi primer je Orbanov zet Istvan Tiborcz, ki je z evropskimi sredstvi postavljal javno razsvetljavo po celotni Madžarski. Primer preiskuje tudi evropska protikorupcijska komisija OLAF.
Orbanu so že čestitali iz Alternative za Nemčijo in francoske Nacionalne fronte. Viktor pa se je po radiu oglasil svojim podanikom in napovedal, da bo prvi ukrep novega državnega zbora paket zakonov, ki bodo pomagali v boju proti Sorošu.
Dodaj komentar
Komentiraj