Zastekljeni OFF

Aktualno-politična novica
Zeman
29. 11. 2021 - 15.00
 / OFF

Švicarji so na referendumu podprli amandmaje zakona o finančnih in zdravstvenih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. V podporo amandmajem zakona, ki odrejajo obveznost uporabe potrdila o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, je glasovalo 62 odstotkov volivcev. Večina volivcev je proti glasovala le v kantonih Schwyz in Appenzell Inner Rhoden, v katerih ima veliko podpore desničarska Švicarska ljudska stranka, edina stranka, ki amandmajev in zakona ni podprla. Amandmaji, ki sicer veljajo že od marca, po mnenju nasprotnikov kršijo 10. člen švicarske ustave, ki varuje človekovo dostojanstvo in osebno svobodo. O celotnem zakonu so na referendumu glasovali že junija in ga podprli. V Švici je sicer cepljenih okoli 65 odstotkov prebivalcev.

Petr Fiala je prisegel kot nov češki premier. Vodil bo desnosredinsko koalicijo med konservativnim zavezništvom Skupaj ter zavezništvom piratov in županov, ki je na oktobrskih volitvah premagalo dosedanjega premierja Andreja Babiša. Predsednik republike Miloš Zeman je med okrevanjem v bolnišnici staknil okužbo s covidom-19, zato je bil pri inavguraciji Fiale obdan s pleksi steklom.

Na Salomonove otoke je prispelo petdeset policistov s Fidžija. Pridružili se bodo avstralskim in novogvinejskim kolegom, ki so v prestolnico Salomonovih otokov Honiaro prispeli prejšnji teden, da bi lokalnim policistom pomagali pri obvladovanju množičnih protestov. Protestniki, ki so prejšnji teden začeli demonstrirati na otoku Malaita, zaradi vse slabših življenjskih pogojev premierja Manasseha Sogavarija pozivajo k odstopu. Poleg tega že dlje časa nasprotujejo zunanjepolitičnemu obratu centralne vlade, ki je priznala oblast Ljudske republike Kitajska nad Tajvanom. V prestolnici so požgali del kitajske četrti in menzo ob državnem parlamentu ter skušali zažgati tudi policijsko postajo. 

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je opazovalce volitev iz Evropske unije označil za vohune, ki želijo očrniti volilni proces v Venezueli. Delegacija, ki je opazovala nedavne lokalne volitve, po trditvah Madura ni našla nobenih dokazov, s katerimi bi lahko podkrepila kritike venezuelskega volilnega sistema. Na volitvah, na katerih je socialistična stranka zmagala v 20 od 23 zveznih držav, je bilo po besedah vodje misije evropskih opazovalcev Isabel Santos več kandidatur zavrnjenih arbitrarno, prav tako pa so po njenih trditvah kandidati vladajoče stranke za kampanjo imeli na voljo državna sredstva. Opazovalci sicer še niso izdali končnega poročila, na splošno pa so pogoje na volitvah označili za boljše kakor v preteklosti.

Tigraj in etiopska država po skoraj letu dni državljanske vojne
 / 8. 10. 2021

Etiopska vlada je zavrnila navedbe sudanske vojske, da je odgovorna za smrt nekaterih njenih pripadnikov, ki so bili ubiti v napadu v obmejnem sudanskem okrožju Al-Fašaga. Rodovitno območje, ki je uradno del Sudana, obdelujejo pa ga etiopski kmetje, je že dalj časa predmet spora med uradno Adis Abebo in Kartumom, za zadnjo eskalacijo pa je sudanska vojska okrivila etiopsko milico in z njo povezane milice. Tiskovni predstavnik etiopske vlade Legesse Tulu je krivdo zvrnil na Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto, ki da se uri na sudanskem ozemlju in proti kateri se na fronti od prejšnjega tedna bori tudi premier Abij Ahmed. 

Širom Srbije potekajo protesti proti spremembam zakona o razlastitvi in zakona o referendumu. V Novem Sadu so protestniki blokirali most čez Donavo, ki mesto povezuje s Petrovaradinom. V Šapcu so protestniki blokirali most na Savi, nanje pa se je kar z buldožerjem spravila skupina zamaskirancev. Protesti so potekali tudi v Beogradu, sicer bolj nadzorovano. Protestniki trdijo, da spremembe zakonov omogočajo razlastitve brez potrebnih postopkov, kar naj bi rudarski multinacionalki Rio Tinto olajšalo odprtje rudnika litija v dolini reke Jadar. 

Problematičnost predloga novele Zakona o nalezljivih boleznih
 / 13. 7. 2021

Pravna mreža za varstvo demokracije je pripravila predlog sprememb 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih. Ustavno sodišče je junija ugotovilo, da so 2., 3. in 4. točka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo, ker zakonske točke jasno ne predpisujejo pogojev in načinov izvrševanja ukrepov, ki posegajo v pravice do zbiranja in svobode gibanja. Po predlogu Pravne mreže bi se spremenjenemu 39. členu dodala še 39.a člen, ki predpisuje ustanovitev neodvisne posvetovalne skupine v primeru izbruha epidemije, in 39.b člen, ki se nanaša na večji vpliv državnega zbora pri izvajanju epidemioloških ukrepov. Kakšna je vloga parlamenta po novem predlogu, pove Anuška Podvršič iz Pravne mreže.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Beno in Martin.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.