Saudova Arabija, Združeni Arabski Emirati, Egipt in Bahrajn so prekinili diplomatske stike s Katarjem. Odpoklicali so svoje diplomate in ustavili zračni, morski in kopenski promet z državo. Obiskovalcem in prebivalcem s katarskim državljanstvom so dali dvotedenski rok, da države zapustijo. Katar so izločili tudi iz koalicije, ki izvaja vojaške operacije v Jemnu. Katarju očitajo podpiranje ekstremističnih skupin z namenom destabiliziranja regije. Do razkola je prišlo dva tedna po objavi proiranskih in do Trumpa kritičnih izjav katarskega emirja, ki so se izkazale za posledice hekerskega napada na internetne strani državne tiskovne agencije. Izvor spora sicer sega globlje. Katarsko podpiranje Muslimanske bratovščine v Egiptu je pripeljalo do ohladitve odnosov med Katarjem in Saudovo Arabijo že leta 2014. Vodilna zalivska monarhija je namreč takrat Muslimansko bratovščino označila za teroristično organizacijo in z njo prekinila stike, prav tako pa za kratek čas odpoklicala svojega veleposlanika v Katarju.

Turško notranje ministrstvo je začelo postopek odvzema državljanstva stotridesetim turškim državljanom, ki živijo izven meja Turčije. Med drugimi so na seznamu islamski klerik Fethullah Gülen in nekaj vidnih članov prokurdske Ljudske demokratske stranke HDP. Turčija bo posameznikom, imenovanim na seznamu, odvzela državljanstvo, v kolikor se v treh mesecih ne vrnejo v domovino, kjer jih čakajo sodni postopki. Turška politika je do Gülenovih podpornikov neizprosna. Zaradi odobritve azila več turškim vojakom in poveljnikom, ki jih oblast obtožuje sodelovanja z Gülenom, turška oblast nemškim poslancem prepoveduje obisk svojih vojakov, ki so nameščeni v NATOvem oporišču v turškem mestu Incirlik. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je dejal, da druge opcije, kot je premestitev vojakov, ne vidi.

Na predčasnih malteških volitvah so laburisti pod vodstvom Josepha Muscata z okrog 10 odstotno razliko slavili pred opozicijsko Nacionalistično stranko nekdanjega evropskega poslanca Simona Busuttila. Že tradicionalno visoka volilna udeležba je tokrat dosegla 92 odstotkov, kar znaša 340 000 volilnih upravičencev. Volitve so bile odgovor na obtožbe korupcije in povezanosti z afero panamski dokumenti, ki so doletele Muscata in njegovo soprogo. Slednja je bila namreč osumljena utaje davkov, ko naj bi prek slamnatih podjetij v Panami prelivala denar azerbajdžanske vladajoče družine. Afera panamski dokumenti pa je že pred tem dodobra pretresla malteški politični vrh, ko je bil utaje davkov obtožen Keith Schembri, vodja Muscatovega kabineta, slednji pa ga s položaja ni razrešil.

Drugi krog hrvaških lokalih volitev ni prinesel večjih odmikov od predvolilnih napovedi, izmed štirih največjih hrvaških mest pa je zgolj Split dobil novega župana. HDZ-jev kandidat Andro Krstulović Opara je premagal podjetnika Željka Keruma, zaradi velikega števila neveljavnih glasovnic pa je poraženi volitve označil za sramotne, izjavil “ovo je neviđeno” in zahteval ponovno štetje glasov. V Zagrebu je zmago že šestič zapored slavil Milan Bandić, prejel je skoraj 52 odstotkov glasov, njegova najbližja zasledovalka Anka Mrak Taritaš iz Hrvaške narodne stranke pa 46 odstotkov. Tudi v drugih hrvaških mestih ni bilo večjih presenečenj, na Reki je zmagal dosedanji župan, član socialdemokratske stranke Vojko Obrsnel,  v Osjeku pa Ivica Vrkić.

Občani Pirana so včeraj na referendumu glasovali o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Fieso. Kaj so občani izglasovali, pove Davorin Petaros iz Civilne iniciative Piran Pirano, ki je bila pobudnica referenduma:

Izjava

Pove tudi zakaj so proti pozidavi.

Izjava

Okoli 14:30 ure pa se je na Koroškem začel protest za izgradnjo tretje razvojne osi na Koroško, ki ga organizira Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os. Razloge za protest navede Aljaž Verhovnik, koordinator Mladinske iniciative.

Izjava

OFF sta pripravila špikerska vajenca Juš in Tit.