Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je s petimi glasovi proti štirim razveljavilo svojo odločitev precedenčnega primera Roe proti Wade iz leta 1973 in s tem odpravilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti na zvezni ravni. To je storilo ob potrditvi zakona države Misisipi, ki prepoveduje splav po 15. tednu nosečnosti. Razveljavitev odločitve primera Roe proti Wade pomeni, da lahko zvezne države same uvajajo prepoved splava. Interpretacija ustave, ki jo je vrhovno sodišče podprlo v primeru Roe proti Wade, je narekovala, da imajo ženske po vsej državi pravico do umetne prekinitve nosečnosti, in s tem razveljavila številne takratne zakone posameznih zveznih držav, ki so to pravico omejevale. Po razveljavitvi zakona so v trinajstih državah splav že prepovedali, v številnih drugih pa so uvedli nove omejitve. Podrobneje nam zakon Roe proti Wade pojasni Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede.

Izjava

Več o prepovedi splava v ZDA boste lahko slišali v današnjem OFFsajdu ob petih.

V Turčiji je policija včeraj aretirala več kot tristo udeležencev protesta za pravice skupnosti LGBTQ+. Parada ponosa je v Turčiji že sedmo leto zapored prepovedana, zato je policija protestnike aretirala zgolj zaradi udeležbe. Prijeli so tudi fotografa francoske tiskovne agencije AFP, Bülenta Kiliça. Čeprav je homoseksualnost v Turčiji legalna vse od nastanka republike, lokalne oblasti nenehno preganjajo pripadnike skupnosti LGBTQ+. Vedno večje zatiranje pripadnikov spolnih manjšin se je v Turčiji začelo predvsem v zadnjem desetletju, saj vladajoča stranka AKP predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana igra na karto islamskega konservativizma. 

Te dni v bavarskih Alpah poteka 48. zasedanje predsednikov držav članic sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7. Srečanje so začeli s posmehovanjem ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki naj bi veliko dal na svoj mačistični videz. Premierja Velike Britanije in Kanade, Boris Johnson in Justin Trudeau, sta celo predlagala, da bi udeleženci zasedanja posnemali Putina in se slikali zgoraj brez. Potem ko so voditelji svetovnih velesil pokazali, da nimajo smisla za humor, so se lotili resnejših tem. Dogovorili so se, da bodo poskušali do leta 2027 za infrastrukturne projekte po svetu mobilizirati malo manj kot 600 milijard evrov, s čimer si želijo konkurirati kitajskemu načrtu Pas in cesta, s katerim Kitajska nudi infrastrukturno pomoč državam v razvoju. Omenjena vsota naj bi vključevala tudi zasebni kapital, koliko denarja pa bodo države dejansko namenile neposredno in v kolikšni meri gre že za obstoječe proračunske postavke, ni jasno. V luči sankcioniranja Rusije zaradi napada na Ukrajino so sprejeli tudi prepoved uvoza zlata iz Rusije. S tem naj bi prizadeli ruske oligarhe, saj devetdeset odstotkov tega zlata konča v državah članicah G7. Rusija je sicer druga največja proizvajalka zlata na svetu, a je v zadnjih letih izvozila le manjši delež tega zlata. Namesto tega je ruska centralna banka kupila zlate rezerve. Prepoved tako potencialno ovira predvsem centralno banko, če bi želela prodati te rezerve. 

Ekvadorski predsednik Guillermo Lasso je odpravil izredne razmere, ki so zaradi protestov staroselcev v zadnjih dveh tednih veljale v šestih provincah. Protestniki so nezadovoljni z naraščajočimi cenami goriva in življenjskih stroškov v zadnjem času. Odločitev je Lasso sprejel dan po tem, ko je Mednarodni denarni sklad Ekvadorju odobril milijardo evrov posojila. Kasneje je predsednik napovedal tudi znižanje cen goriva v državi, vendar to ne izpolnjuje zahtev staroselcev, ki še vedno blokirajo ceste v državi.

Zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Joseph Borrell je ob obisku Teherana sporočil, da se bodo po trimesečnem premoru nadaljevali pogovori o oživitvi iranskega jedrskega sporazuma. Borrell je poudaril tudi, da bodo pogovori med Iranom in ZDA ločeni od širših pogovorov na Dunaju. Borrellove besede je potrdil tudi iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahjan. ZDA so od sporazuma, ki je bil sprejet leta 2015, odstopile tri leta kasneje, med predsedovanjem Donalda Trumpa. Washington je zatem proti Iranu sprejel tudi stroge gospodarske sankcije, ki veljajo še danes.  

Združeni narodi so v neodvisni preiskavi ugotovili, da so palestinsko-ameriško novinarko katarske televizije Al Jazeera, Širin Abu Akleh, 11. maja ubili streli izraelskih varnostnih sil. Preiskava je tako pokazala, da ni šlo za neselektivno streljanje oboroženih Palestincev, kot je sprva sporočila izraelska vojska. Našli niso nobenih informacij, ki bi nakazovale kakršno koli dejavnost oboroženih Palestincev v neposredni bližini novinarjev. Abu Akleh je bila ubita med poročanjem s prizorišča racije izraelske vojske v palestinskem begunskem taborišču Dženin na območju zasedenega Zahodnega brega. 

Okoli dva tisoč migrantov je konec prejšnjega tedna poskušalo vdreti v špansko enklavo Melilla v Maroku, pri čemer je umrlo več kot trideset ljudi. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce so na špansko ozemlje poskušali prebežati predvsem državljani Čada, Nigra in Sudana, saj bi bili tako v skladu z mednarodnim pravom obravnavani kot potencialni prosilci za azil. Maroške nevladne organizacije in združenja za človekove pravice so za smrti okrivili špansko-maroški migracijski sporazum in jih označile za tragičen simbol evropskih politik za eksternalizacijo meje EU. 

Psihoanalitičarka in filozofinja Nina Krajnik je napovedala kandidaturo na naslednjih predsedniških volitvah, ki bodo potekale jeseni letos. Krajnik je poudarila, da bo za predsednico kandidirala kot neodvisna kandidatka, a da bo vseeno vesela, če se bo katera koli stranka poistovetila z njenimi idejami oziroma jih prepoznala za svoje. Pri kandidaturi jo med drugim podpirata profesor prava Peter Jambrek in nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. Krajnik je tako poleg Nataše Pirc Musar in Marte Kos že tretja ženska kandidatka za predsednico.

Neuporni aktivist Vili Kovačič je začel zbirati podpise za začetek razpisa referenduma o spremembah zakona o vladi, s katerim vlada želi povečati število ministrstev. Državni zbor je prejšnji teden ta zakon sprejel, s čimer se bodo uvedla tri nova ministrstva. Po mnenju Kovačiča je zakon v posmeh demokraciji in je bil v državnem zboru sprejet v odsotnosti razumnih argumentov.