Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta vsled krize zaradi novega koronavirusa predstavila predlog o 500 milijard evrov težkem skladu za okrevanje gospodarstva Evropske unije. Francosko-nemški načrt za zagon gospodarstva predvideva zadolževanje EU na trgu za zagotovitev teh sredstev, državam prejemnicam pa jih ne bi bilo treba vračati, saj bi denar vračali postopoma v okviru naslednjih evropskih proračunov. Predlogu so že pritrdili v Evropski komisiji, ki bo predvidoma do 27. maja pripravila svoj predlog.

Za uveljavitev francosko-nemškega predloga je potrebna soglasna podpora držav članic, kar pa bo težko dosegljivo, če sploh. Če so zadolžene države evropskega juga nad predlogom navdušene, so bogatejše države evropskega severa bolj zadržane. Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska so že ponovile svoje znano stališče, da se zavzemajo za manjši denarni sklad brez subvencij, pač pa z vračljivimi posojili. Tako članice EU čakajo še naporna pogajanja in usklajevanja, a če se je otoplila Nemčija, ki je bila še nedavno prvi steber varčnejših pristopov k reševanju krize, bi se verjetno lahko podobno zgodilo še s četverico varčnih.

V spodnjem domu francoskega parlamenta je stranka Emmanuela Macrona Naprej republika izgubila absolutno večino: 7 njegovih nekdanjih poslancev je namreč izstopilo in z 10 ostalimi poslanci ustanovilo novo stranko Ekologija, demokracija, solidarnost. Tako ima stranka Naprej republika le še 288 poslancev, kar je en poslanec manj od absolutne večine - v začetku jih je imela stranka sicer kar 314. Macronovi poslanci bodo tako v prihodnosti bolj odvisni od centristične zavezniške stranke Demokratično zavezništvo, ki ima 46 poslancev.

Nemško ustavno sodišče je ugodilo pritožbi skupine novinarjev, da nemški obveščevalci ne smejo nadzorovati in pregledovati internetnega pretoka tujcev v tujini. Med pritožniki je bil tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, sicer trn v peti vladajoči Slovenski demokratski stranki. Ključno pravno vprašanje, ki je zaposlovalo sodnike in pritožnike, se je glasilo: Ali so nenemški državljani v tujini upravičeni do zasebnosti telekomunikacij? Do sedaj je namreč lahko nemška obveščevalna služba BND brez posebnih omejitev pregledovala komunikacijo tujih državljanov ter s tem novinarjev in jo po možnosti delila tudi z ostalimi obveščevalnimi službami, za nadzor nemških državljanov pa so veljala stroga pravila. Nemška zvezna vlada ima čas za popravo zakona o BND do konca leta 2021.

Potem ko je že dlje časa kljuboval pritiskom zaradi domnevne vpletenosti v umor svoje nekdanje žene, kar je sicer večkrat zanikal, je odstopil ministrski predsednik Lesota Thomas Thabane. Že pretekli teden je razpadla njegova koalicija, razočarana zaradi počasnega umika Thabaneja s političnega parketa, saj je ta odhod napovedoval že dlje časa. Njegova stranka All Basotho Convention je z opozicijsko stranko demokratov že predlagala novega ministrskega predsednika, in sicer aktualnega finančnega ministra Moeketsija Majoroja.

Na Hrvaškem so včeraj, na dan pred današnjo 29. obletnico referenduma o hrvaški samostojnosti, po pričakovanjih razpustili deveti sklic sabora. Z razpustitvijo se je strinjalo 105 od skupno 151 poslancev. Tako naše južne sosede čakajo poletne parlamentarne volitve, prvi možni datum pa je 21. junij. Predsednik Zoran Milanović mora namreč v roku od 30 do 60 dni po razpustitvi parlamenta razpisati volitve. Premier Andrej Plenković si sicer uradno želi čimprejšnjih volitev, ker se boji drugega vala novega koronavirusa. Neuradno pa je slišati, da bi bil v primeru jesenskih ali celo decembrskih volitev rezultat njegove stranke HDZ skoraj zagotovo slabši zaradi prihajajoče gospodarske krize. To bi naj bil tudi razlog za hitro potezo razpustitve parlamenta: zadnji rok za volitve je namreč že prej omenjeni december. Pred razpustitvijo so poslanci potrdili še rebalans proračuna in imenovali novo generalno državno tožilko Zlato Hrvoj-Šipek. Prejšnji generalni državni tožilec Dražen Jelenić je odstopil februarja, ko se je izkazalo, da je član prostozidarske lože. Pred poslopjem sabora pa so protestniki vzklikali antihadezejevska gesla zaradi slabega odziva vladajoče konstelacije na marčevski potres v Zagrebu.

Novice iz Slovenije

Prestopni rok na parlamentarnem igrišču se nadaljuje. Potem ko je SMC-jevo potapljajočo se barko zapustil Jani Möderndorfer, ki je prestopil v LMŠ, se je za odhod odločil tudi nekdanji nogometaš Gregor Židan. Po novem bo član poslanske skupine Socialnih demokratov, v kateri bosta tako dva Židana, ki pa sicer nista v sorodu. Gregor Židan je sicer nadomestni poslanec, ki v državnem zboru sedi namesto gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Govori se celo, da bi Počivalšek utegnil svojo ogroženo poslansko skupino reševati tako, da bi odstopil z mesta ministra in zopet zavzel poslansko funkcijo. S tem bi preprečil nadaljnje Židanovo udejstvovanje in poslanski glas vrnil koaliciji. A ne prehitevajmo.

Karabinjerji iz Gorice so zaradi nedovoljenega prometa z odpadki pridržali šest oseb, ki naj bi s temi odpadki upravljale. Že lani so sicer zasegli skladišče v Mošu. Med drugimi pa naj bi bile v nezakonitem obtoku odpadkov tudi smeti iz Borovnice v bližini Ljubljane. Spomnimo, da je pred dvema letoma Slovenija trepetala pred neapeljskim scenarijem kopičenja smeti, predvsem odpadne embalaže, po ulicah in dvoriščih zaradi neurejene zakonodaje glede odvoza. Dečki niso hoteli zaslužit, samo pomagat, drugače bi na odvoz odpadkov čakali do božiča, ljudje pa so umirali.