Brazilska kongresna policija je s solzivcem in gumijastimi naboji pregnala protestnike zvezne policije, ki so hoteli vdreti v stavbo kongresa. Policisti nasprotujejo pokojninski reformi, ki bi upokojitveno starost v javnem sektorju povišala s povprečne starosti 54 let na 60. Vlada Michela Temerja je sicer sprva predvidevala upokojitveno starost 65 let, a so popustili pritiskom in upokojitveno starost za policiste, učitelje in ženske znižali za 5 let. Pokojninska reforma je ena izmed ključnih točk Temerjevih varčevalnih ukrepov. Brazilski spodnji dom je včeraj zavrnil vladni predlog, da bi reforma delovne zakonodaje potekala po hitrem postopku. Z reformo delovne zakonodaje želi Temer pogodbe o zaposlitvi narediti bolj fleksibilne.

Fleksibilen pa je tudi ministrski kabinet Michela Temerja. Zaradi preiskav škandala Odebrecht Temer pričakuje, da bo odstopila tretjina ministrov.

Lenin Moreno je tudi uradno postal zmagovalec ekvadorskih predsedniških volitev. Volilna komisija je objavila rezultate ponovnega štetja 1,2 milijona glasovnic, kar predstavlja dobrih deset odstotkov glasov. Štetje je potekalo 13 ur in so ga predvajali v živo iz športne dvorane v Quitu. Ponovno štetje glasov je zahteval konzervativni kandidat Guillermo Lasso. Predsedniški stolček se mu je izmuznil za dva odstotka.

Tesen izid volitev pa kažejo tudi neuradni rezultati volitev za guvernerja indonezijske Jakarte. Po 98 odstotkih preštetih glasov zmago slavi Anies Baswedan z 58 odstotki. Zmaga muslimanskega kandidata sledi množičnim shodom muslimanov v njegovo podporo in proti krščanskemu kandidatu Basuku Tjahaji Purnami s kitajskim vzdevkom Ahok. Volitve guvernerja so zaradi velikosti regije barometer za predsedniške volitve čez dve leti. Poraženca Ahoka namreč podpira trenutni predsednik Yoko Widodo, Baswedana pa podpira Prabowo Subianto, predsedniški kandidat leta 2014, ki je volitve izgubil le za las. Ahok se trenutno sooča tudi s sodnim procesom zaradi domnevne blasfemije, ki bi mu lahko v primeru obsodbe prinesla 5 let zapora v državi z več kot 80 odstotkov muslimanskega prebivalstva.

Dan potem, ko je Avstralija napovedala spremembo vizumskega režima za migrantske delavce, je podobne ukrepe napovedala še Nova Zelandija. Namen sprememb je predvsem zamejitev dotoka migrantskih delavcev in spodbujanje prednosti kivijev oziroma prebivalcev Nove Zelandije pri zaposlovanju. V ta namen se zvišuje plačno mejo, nad katero delavci veljajo za visokokvalificirane, na slabih 50.000 novozelandskih dolarjev letno oziroma slabih 33.000 evrov, kar je povprečna plača na Novi Zelandiji. Vize za nižje plačane delavce se časovno omejuje tri leta. V lanskem letu je na Novo Zelandijo migriralo 70000 ljudi, večinoma iz Velike Britanije, Kitajske, Indije, Filipinov in Južne Afrike.

Kitajski predsednik Xi Jinping je napovedal prestrukturacijo Ljudske osvobodilne armade. Ta bo po novem štela 84 enot, njihovi poveljniki pa bodo imeli status general majorjev. Do leta 2020 bi se vzpostavila tudi skupna operacijska komanda. To je druga večja reforma vojske, ki jo je izvedel Xi z namenom posodobiti vojsko.

Državna kemičarka Annie Dookhan v zvezni državi Massachusetts v Združenih državah Amerike, ki je testirala vzorce predvideno prepovedanih substanc, zaseženih s strani policije, je priznala krivdo v postopku, ki jo obtožuje ponarejanja rezultatov. To naj bi počenjala, da je pred svojimi nadrejenimi izpadla bolj učinkovita. Priznanje krivde bo imelo daljnosežne posledice za ljudi, ki so se zaradi posedovanja prepovedanih substanc znašli med kamni sodnih mlinov. Ovrženih naj bi bilo namreč slabih 20 tisoč sodnih primerov, v katerih je substance preverjal laboratorij, v katerem je bila Dookhan zaposlena.

Okrog 5 tisoč študentov je svoj bes zaradi korupcije na Slovaškem preneslo na ulice Bratislave. Proteste so spodbudile lanske obtožbe, da je minister za notranje zadeve Robert Kalinak prejel 260 tisoč evrov od podjetnika Ladislava Bešternaka, ki naj bi se izognil plačilu okrog 2 milijonov evrov davka ob nakupu šestih luksuznih stanovanj. Eno izmed Bešternakovih luksuznih stanovanj najema tudi slovaški premier Robert Fico, Kalinakov strankarski kolega v stranki Smer – socialna demokracija. Protestniki notranjega ministra obtožujejo še vplivanja na preiskavo njegovega prejemanja podkupnine, premierja pa, da ni storil dovolj, da bi v državi preprečil korupcijo. Še en razlog za nezadovoljstvo je razkritje, da Slovaška ni upoštevala zakonodaje s področja javnih naročil v času, ko je predsedovala Svetu Evrope, torej od julija do decembra 2016.

Ustavno sodišče bo presojalo o 10.b členu Zakona o tujcih. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ga je vložila v ustavno presojo. Ta člen razširja policijska pooblastila do te mere, da v primeru tako imenovanih spremenjenih razmer, ki jih določa 10.a člen, policija tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop, vstop prepreči. Tiste, ki so mejo prečkali nezakonito, napoti nazaj v državo članico, iz katere so v Slovenijo vstopili. To velja tudi v primeru, ko želi tujec v Sloveniji zaprositi za azil, če policija ugotovi, da za to ni sistemskih pomanjkljivosti v državi, iz katere je vstopil. In nazadnje, člen ne velja za zdravstveno ogrožene, če so zdravstveno ogroženi člani njihove družine ali če policija presodi, da gre za mladoletne osebe brez spremstva staršev.

Varuhinja v 10.b členu Zakona o tujcih vidi oblastno ravnanje in neskladje z ustavo na področju prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic in načela jasnosti in določnosti predpisov. Za presojo ustavnosti 10. a člena, ki določa sprejetje spremenjenih razmer, pa se varuhinja ni odločila. Odgovornost za oceno stanja naj bi po mnenju Vlaste Nussdorfer nosile državne institucije – vlada, Državni zbor in Svet za nacionalno varnost.

Prispevki na temo Zakona o tujcih.