ZlOFFčin in kazen
Meddržavno sodišče Združenih narodov je v izjavi za javnost napovedalo, da se Belgija pridružuje južnoafriški tožbi zoper sionistično tvorbo Izrael. Vključno z Belgijo Izrael za izvajanje genocida nad Palestinci zdaj toži kar 14 držav, med njimi Brazilija, Kolumbija, Irska, Mehika, Španija in Turčija. V zanjo značilnemu stilu se izraelska vlada še naprej požvižga na vse obtožbe proti njej. Izraelski obrambni minister Izrael Katz je v najnovejšem nagovoru ob otvoritvi 1200 novih nelegalnih stanovanjskih enot na Zahodnem bregu napovedal, da bodo izraelske okupacijske sile ostale v Gazi.
Nadaljnja vojaška okupacija je v nasprotju z zahtevami mirovnega sporazuma, ki ga je predlagala vlada Združenih držav Amerike. Sporazum, ki sta ga izraelska vlada in Hamas že podpisala, poleg popolnega umika izraelske vojske prepoveduje tudi ponovno vzpostavljanje izraelskih naselbin v Gazi.
Venezuelski parlament je sprejel zakon, ki vsakršni podpori ali pomoči ameriški finančni blokadi in piratstvu proti Venezueli izreka do 20 let zaporne kazni. Spomnimo, ameriška vojska od septembra v boju proti tihotapljenju drog izvaja napade v Karibskem morju. Ameriški predsednik Donald Trump je pretekli teden ukazal pomorsko blokado za vse naftne tankerje iz Venezuele, ameriška vojska pa je v bližino Venezuele poslala 15 tisoč vojakov, letalonosilko USS Gerald Ford, podmornice in vojaška letala.
V letalski nesreči v bližini turške prestolnice Ankara je umrl vodja osebja libijske vojske Mohamed Ali al-Haddad. V strmoglavljenju so umrli tudi štirje visoki libijski vojaški uradniki ter trije člani letalske posadke. Po navedbah turškega notranjega ministrstva je do strmoglavljenja prišlo zaradi tehničnih težav in nenamerne sabotaže. Al-Haddad je bil vrhovni poveljnik sil Vlade narodne enotnosti, bazirane v Tripoliju. Libijski premier Abdul Hamid Dbeibah je za padle vojaške uradnike razglasil tridnevno žalovanje.
Vojaške vlade Burkine Faso, Malija in Nigra so na vrhu v malijski prestolnici Bamako sprejele sporazum o skupnih vojaških akcijah zoper islamistične uporniške sile v regiji. S poglabljanjem vojaškega sodelovanja se tako imenovano Zavezništvo sahelskih držav še bolj oddaljuje od regionalne ekonomske zveze ECOWAS, iz katere so v zadnjih treh letih izstopile. Oblikovanje skupnega bataljona, ki bo vključeval okrog 5 tisoč vojakov, so sicer države zavezništva napovedale pred zasedanjem.
Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. Zahtevo za oceno ustavnosti delov zakona je konec maja vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Ustavno sodišče je sicer z delno odločbo odločilo le o delu pobude, ki se je nanašala na dodatno delo zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, ter na delo zdravstvenih delavcev, ki so samostojni podjetniki. O preostalih delih vložene pobude, ki se nanašajo na druge dele zakona, bo ustavno sodišče odločalo ločeno. Sodišče je svojo odločitev pojasnilo, češ da ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe in tako v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve. Slednja je zapisana v 49. členu ustave. Državni zbor ima tako leto dni časa, da ugotovljeno protiustavnost odpravi.
Računsko sodišče je pri poslovanju Državne volilne komisije, krajše DVK, v letu 2024 odkrilo večje število nepravilnosti ter ji izdalo negativno mnenje. Komisija je po ugotovitvah sodišča nepravilno določila plačni razred javnima uslužbenkama. Prav tako je javno uslužbenko premestila na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala vseh pogojev. V več primerih je DVK nepravilno izplačevala delovno uspešnost iz povečanega obsega dela in dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času, nepravilno pa je obračunala regrese za prehrano za opravljeno delo v polnem delovnem času. Računsko sodišče je prav tako ugotovilo, da je DVK ob izvedbi volilnih opravil članom komisije izplačala za 2454 evrov preveč nadomestil. Nepravilnosti je komisija izvedla tudi pri oddaji javnih naročil za nabavo materiala, storitev in osnovnih sredstev, ki skupaj znašajo slab milijon in pol evrov. Računsko sodišče sicer od komisije ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj so na komisiji med revizijskim postopkom sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje med letoma 2026 in 2035. Kot sta na novinarski konferenci pojasnila pristojni minister Simon Maljevac in državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner, program vključuje okrog 60 ukrepov, ki med drugim vključujejo odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj ter urejanje stanovanjskega trga. Program med drugim predvideva opredelitev treh novih tipov stanovanj: najemna dostopna stanovanja, zadružna stanovanja in dostopna lastniška stanovanja. Za zadnjo kategorijo ministrstvo predlaga, da bi bil nakup omogočen ciljnim skupinam, bodoči lastnik pa bi lahko stanovanje prodal samo po vnaprej dogovorjeni ceni nazaj tistemu, ki je stanovanje zgradil. Spomnimo, da so poslanci poleti sprejeli novelo stanovanjskega zakona ter zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih stanovanj.
Dodaj komentar
Komentiraj