Na odprtje novega, spoliranega, 27-milijonskega Centra Rog na območju nekdanje Avtonomne tovarne je prišlo več sto protestnikov. Najprej so krožili okrog stavbe, nanjo lepili nalepke in pisali grafite, nato pa so se zbrali pred glavnim vhodom. Skozenj varnostniki protestnikov niso želeli spustiti, četudi sta župan Zoran Janković in direktorica sterilnega centra Renata Zamida zagotavljala, da so vrata odprta za vse. Po vzklikanju »Zoki, spoki« in pozivanju, naj prostore odprejo za vse, je nekaj protestnikov pritisnilo proti vhodu. Varnostnik jim je skušal vzeti zastavo, v ruvanje se je takrat hitro vmešala uniformirana policija. Čez manj kot 10 minut so na prizorišče prihitele posebne policijske enote, tako imenovani robocopi, ki so zastražili vhod. Kot so s transparenti poudarili protestniki, je bilo odprtje zasebna zabava v javnem prostoru. Pred enim mesecem je Janković nekdanje Rogovce lepo povabil na odprtje, rekoč, naj kar sklenejo živi obroč. Vendar je policija s protestniki obračunala, ko so poskusili vstopiti v stavbo. Proti protestnikom je uporabila tudi solzivec. Dva od protestnikov so odpeljali na urgenco. Najmanj 10 jih je utrpelo posledice zaradi solzivca, dva pa so policisti aretirali. Eden izmed protestnikov napoveduje nadaljnji boj proti Rogu za elite. 

Izjava

Reportaži s protesta in odprtja prisluhnite v Kultivatorju ob petih. 

Zajokali niso le protestniki, ampak tudi nebo. Zaradi velike količine padavin so v Baški grapi na severnem Primorskem razglasili izredne razmere. V Grahovem ob Bači so sprožili sirene za splošno nevarnost. V občini Tolmin so zaradi poplavljanja Bače v več vaseh začeli z evakuacijo. Zaradi plazu je zaprta cesta med Tolminom in Mostom na Soči. Bregove so poleg Bače prerasle Tolminka, Selška in Poljanska Sora, Vipava, Idrijca, Bohinjska Bistrica in Lučnica. 

Vlada na dopisni seji obravnava podaljšanje nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Da bo predlagal podaljšanje nadzora, je včeraj med obiskom mejnih prehodov Pince in Dolga vas napovedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Začasni nadzor na notranjih mejah Evropske unije je vlada uvedla konec prejšnjega tedna, kar je utemeljila s povečano stopnjo teroristične ogroženosti v Evropi, brez podaljšanja pa bi trajal do 30. oktobra.

Na tuje. Srbski parlament je sprejel spremembe dveh medijskih zakonov. Spremembe omogočajo podjetjem, katerih ustanovitelj je država, kupovanje in ustanavljanje medijev. Gre za srbski Telekom, ki ima preko hčerinskih družb že v lasti prek 20 televizijskih kanalov, večinoma zabavnih in športnih, kot je Arena Sport.  Srbska novinarska združenja in del parlamentarne opozicije kritizirajo spremembe z argumentom, da bodo še povečale nadzor države nad informiranjem državljanov. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić ima z zasebnimi povezavami prevlado tudi v zasebnem medijskem sektorju. Marija Babić, pravnica Neodvisnega združenja novinarjev Srbije, pojasni, kaj pomeni legalizacija državnega lastništva v medijskem sektorju.

Izjava

V sklopu sprememb medijske zakonodaje je parlament potrdil tudi strožje kriterije za imenovanje članov sveta srbskega medijskega regulatorja, znanega kot Rem. Kljub temu da aktualni člani po besedah Marije Babić po spremenjenem zakonu ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje funkcije, je vlada hotela doseči, da bi sestava sveta ostala nespremenjena. 

Izjava

Izraelska vojska je ob podpori bojnih letal in dronov drugo noč zapored s tanki izvedla kopenski vdor v Gazo. Tokrat so napadli osrednji del obleganega pasu, medtem ko je včerajšnji napad potekal na severu. Vojska zatrjuje, da je bil napad usmerjen na specifične Hamasove vojaške tarče. Hamas je sporočil, da se je izraelska vojska poskusila izkrcati tudi na obali na jugu Gaze, vendar so napad z morja odbili in zasegli izraelsko strelivo.

Izraelska vojska je ponoči vdrla tudi v begunsko taborišče v mestu Dženin na severu Zahodnega brega. V napadu je ubila štiri Palestince in jih deset ranila. Vojska je med napadom porušila več stanovanjskih stavb. Po sedmem oktobru, ko so Hamasovi borci vdrli na ozemlje pod nadzorom Izraela, so Izraelci na Zahodnem bregu tako ubili že več kot sto ljudi, skoraj dva tisoč pa jih je bilo ranjenih. Izraelska vojska je že pred Hamasovo akcijo izvajala napade na begunsko taborišče z več kot 10 tisoč prebivalci. Medtem se nadaljuje bombardiranje Gaze. Tamkajšnje ministrstvo za zdravje je objavilo seznam imen ubitih v izraelskem bombardiranju od sedmega oktobra. Na seznamu je sedem tisoč ljudi, od tega skoraj tri tisoč otrok. V Hamasu trdijo, da je med žrtvami bombardiranja tudi 50 izraelskih talcev. Izpustitev preostalih Hamas pogojuje s prekinitvijo ognja.

Sudanska paravojaške sile za hitro posredovanje so zavzele mesto Nijala – prestolnico Južnega Darfurja in z milijonom prebivalcev drugo največje mesto v državi. Trditve paravojske o zavzetju mesta so potrdili tudi viri britanskega BBC-ja. Avgusta je paravojska že zavzela mesto Zalanži – prestolnico zvezne države Centralni Darfur, vladna vojska pa še vedno kontrolira preostala regionalna glavna mesta v Darfurju, kjer so bile pred desetimi za namene zatiranja uporov lokalnih ljudstev ustanovljene sile za hitro posredovanje. Boji v zvezni prestolnici Kartum, kjer se je aprila državljanska vojna začela, še vedno potekajo. Po vsej državi je v vojni od takrat umrlo skoraj 10 tisoč civilistov, razseljenih pa je več kot pet milijonov ljudi. Medtem so se predstavniki obeh strani vrnili na pogajanja v Saudovi Arabiji. Tako vojska kot sile za hitro posredovanje, ki so v boju za oblast, so se tekom vojne že večkrat dogovorili za premirje, vendar se dogovorov nobena stran ni držala.

Malezijski sultani so na konferenci vladarjev v prestolnici Kuala Lumpur za kralja izvolili Ibrahima Sultana Iskandarja – sultana zvezne države Johor. Funkcijo bo nastopil konec januarja prihodnje leto, kraljevski mandat pa traja pet let. Malezija je parlamentarna volilna monarhija, v kateri kralja med sabo volijo dedni sultani posameznih zveznih držav. Kralj ima v Maleziji večinoma ceremonialno funkcijo, vendar ima tudi posebna pooblastila. Kralj imenuje 44 od 70 senatorjev zgornjega doma parlamenta, običajno na predlog predsednika vlade, imenuje pa lahko tudi ministre in predsednika vlade, kadar nobena stranka nima jasne parlamentarne večine. Zadnje tri predsednike vlade je imenoval sedanji kralj Al-Sultan Abdulah. Monarh po lastni presoji imenuje guvernerje štirih zveznih držav, ki jim ne vladajo dedni sultani. Je tudi vrhovni poveljnik vojske. 

Foto: Peter Žiberna