Še naslednjih 100 let!

Še naslednjih 100 let!

Oddaja
3. 5. 2017 - 17.00
 / OFFsajd

Grška vlada je včeraj zjutraj po več ur dolgi razpravi z Mednarodnim denarnim skladom in predstavniki držav članic Evropske unije sklenila dogovor o sprostitvi posojila okoli sedmih milijard evrov. Ta znesek je sicer del tretjega posojilnega programa v skupni vrednosti 86 milijard evrov, ki ga je vlada Aleksisa Ciprasa sklenila poleti 2015, četudi je grško ljudstvo glasovalo proti ponovnemu sklepanju posojilnih dogovorov s tako imenovano Trojko.

Zadnji paket posojil je grška vlada sprejela, ker v začetku julija zapadejo poplačila dolgov v vrednosti 7,5 milijarde evrov, torej gre ves znesek sedanjega posojila v poravnavo starih terjatev. Za sprejem tega posojila je grška vlada po šestih mesecih pogajanj z upniki pristala na nadaljevanje varčevalnih ukrepov z nekaterimi novimi določili, ki niso bila definirana v posojilnem programu, sklenjenem leta 2015. Dva izmed pomembnejših ukrepov sta nadaljnje rezanje pokojnin v skupni vrednosti 18 odstokov po letu 2019 ter znižanje praga za plačilo dohodnine. Prav tako se sprošča trg za prodajo zdravil, grški delavci pa bodo po novem lahko prisiljeni delati tudi ob nedeljah. Podrobnejši pregled ukrepov predstavi Michael Arghyrou z Univerze v Cardiffu.

Izjava.

Splošne smernice reformnih ukrepov so bile že začrtane s sprejetjem programa posojil pred dvema letoma, ena teh je tudi privatizacija. Januarja letos je Grčija prodala upravljalca svojih železnic za borih 45 milijonov evrov italijanskim državnim železnicam. V zadnjem dogovoru pa se je vlada ponovno zavezala k privatizaciji državnih energetskih podjetij. Konkretno naj bi tako na dražbo dali termoelektrarne in premogovnike, ki morajo zajemati vsaj 40 odstotkov skupne vrednosti energetske infrastrukture, ki je v lasti državnega podjetja Javna Energija.

Izjava.

Nobena skrivnost ni več, da so programi posojil Trojke, torej Evropske centrale banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, reševali predvsem nasedle naložbe zasebnih bank. Do leta 2015, preden je bil sklenjen še tretji paket posojil, je bilo zgolj 5 odstotkov vseh posojil namenjenih investicijam grške države. Prav tako je tudi 86 milijard evrov tretjega paketa posojil namenjenih zgolj starim poplačilom in dokapitalizacijam grških bank.

Po poročanjih Reutersa je v osnutku programa Mednarodnega denarnega sklada za Grčijo pričakovan presežek sredstev v proračunu za naslednje leto 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Nato do leta 2021 3,5 odstotka in po tem nadaljevanje na ravni 1,5 odstotka. Nasprotno naj bi predstavniki držav članic na čelu z Nemčijo zahtevali, da raven proračunskega presežka ostane na ravni 3,5 odstotka BDP. Obe številki seveda predvidevata nadaljevanje izpolnjevanja varčevalnih ukrepov in poplačila obresti. Kakšna je torej logika za obema ocenama?

Izjava.

Presežek sredstev v proračunu Grčije je sicer lansko leto znašal okoli 4 odstotke, vendar pa to ni bilo rezultat sistemskih ukrepov, temveč enkratnih prilivov. Več Arghyrou.

Izjava.

V oči pa bode dejstvo, da je zahtevani presežek s strani upnikov preteklo leto znašal 0,5 odstotka BDP. Kje so razlogi, da je vlada Aleksisa Ciprasa izpeljala takšen proračun, pojasni ekonomist Leonidas Vatikiotis.

Izjava.

Mednarodni denarni sklad je sicer priznal, da je bilo reševanje Grčije v preteklosti zgrešeno, zato zelo previdno govori o sproščanju grškega dolga. Vendar pa s tem nikakor nima v mislih odpisa dolga, temveč odplačevanje posojil v neskončnost. Za današnji OFFsajd zaključuje Leonidas.

Izjava.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness