“Moram zdržat”

“Moram zdržat”

Oddaja
8. 11. 2018 - 17:00
 / OFFsajd

Srbski minister za delo Zoran Đorđević in slovenska ministrica za delo Ksenija Klampfer sta v sredo podpisala protokol za izvajanje sporazuma med Slovenijo in Srbijo o zaposlovanju srbskih državljanov. Gre za formalno nadaljevanje procesa, ki se je s podpisom sporazuma med državama začel že februarja letos, pod vodstvom bivše ministrice Anje Kopač Mrak. V osnovi naj bi ciljal na reševanje domnevnega pomanjkanja delovne sile na domačem trgu v nekaterih sektorjih gospodarstva, denimo turizmu, gradbeništvu in prevozništvu. Prav tako naj bi urejal položaj okoli 4000 srbskih delavcev, ki so se ali se še bodo letos zaposlili v Sloveniji.

Inšpektorat za delo v trenutnem stanju je samo kozmetika
 / 5. 7. 2017

Dokument naj bi vseboval določila, kot so pogoji in obseg zaposlovanja srbskih državljanov v Sloveniji, pogoje in postopke za izdajo delovnih dovoljenj ter obveznosti delavcev in delodajalcev. Pri njegovem oblikovanju so se odločevalci do neke mere opirali na podoben sporazum, sklenjen med Slovenijo in Bosno in Hercegovino leta 2011, ki ga Klampfer ocenjuje kot dobro izkušnjo. Minister Đorđević je podpis protokola pozdravil z besedami, da želijo z njim predvsem poskrbeti za pravno zaščito srbskih delavcev v Sloveniji.

Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, situacijo in sam sporazum prikaže v veliko slabši luči. Prepričan je, da je glavni povod za sporazum pritisk gospodarstva na ministrstvo z zahtevo po zagotavljanju poceni delovne sile.

Izjava

Tako sporazum z Bosno in Hercegovino kot ta s Srbijo vsebujeta določilo, ki zaposlene obvezuje, da prvo leto delajo pri istem, se pravi prvem delodajalcu. To pa odpira vrata možnosti izkoriščanja.

Izjava

Kakor v nadaljevanju opiše Lukić, je več faktorjev, ki delavce tujih držav držijo v podrejenem pogajalskem položaju, začnejo pa se že pri posredovanju ponudb za delo v njihovih državah izvora.

Izjava

O predlogu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev
 / 14. 2. 2017

S strani ministrstva je bil posebej izpostavljen predvsem sektor turizma kot ta, ki najbolj potrebuje tujo delovno silo zaradi pomanjkanja domače. Kritika Delavske hranilnice gre v nasprotno smer, da gre tu predvsem za izmikanje domačih delodajalcev višanjem plač in izboljševanju delovnih pogojev.

Izjava

Prav tako si ne gre zatiskati oči pred političnimi učinki takšnega pospešenega uvažanja tuje delovne sile. Priložnosti za proženje nacionalističnih narativov tipa “najprej poskrbite za naše” se izkorišča istočasno, kot se skrbi za interes gospodarstva po cenejši delovni sili. Na to mora biti pripravljena tudi vsakršna sindikalna strategija, ki še čisla internacionalo.

Izjava

Lukić vseeno poudarja, da na terenu vidi številne primere prepoznanja skupne stiske in mizernih delovnih pogojev, ki presegajo nacionalne in etnične delitve ter gradijo osnovo za pravo delavsko solidarnost.

Izjava

Nekaj pozornosti je treba nameniti tudi samemu vprašanju regionalnega razvoja republik bivše skupne države in kaj takšno izkoriščanje tujih trgov dela pomeni za države izvora. Vprašanje, na katerega bi morali znati odgovoriti, je po Lukićevem prepričanju tudi:

Izjava

Kaj torej ostane tistim, ki se s takšnimi politikami ne strinjajo ali kar neposredno občutijo njihove učinke?

Izjava

To pa je precej slaba tolažba.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.