Kot vsako leto so se tudi letos na 8. marec pojavile precej nasprotujoče si ideje o tem, kako obeleževati mednarodni dan žensk. V preteklosti imenovan praznik delovnih žensk je kasneje izgubil svoj pridevnik, s tem pa tudi svoj pomen. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je na primer študentkam ob njihovem prazniku ponudila razvajanje v obliki nakupovalnega izleta v Avstrijo. Podjetje Barbie je posebej za 8. marec izdelalo omejeno kolekcijo barbik v podobah 18 zgodovinsko pomembnih žensk, ob tem pa so poudarili, da bodo deklice, ki se z barbikami igrajo, v lutkah lažje našle pozitivne zglede. Da je 8. marec vseeno bolj povezan z delavskimi pravicami žensk kot s potrošništvom, pa so opozarjale ženske v Španiji, ki so se odločile za celodnevno stavko, tako na delovnem mestu kot v gospodinjstvu. Pri nas so različni kolektivi ob 8. marcu pripravili protestni shod v Ljubljani in javni shod v Mariboru, da bi opozorili na različne probleme, s katerimi se ženske soočajo v vsakodnevnem življenju.

Kolektiv PIZDA je ob 8. marcu pripravil več predavanj, danes pa javni shod, kjer so se jim pridružili različni kolektivi, med njimi člani mariborskega regionalnega odbora Sindikata Mladi plus, IMZ, Pekarna Magdalenske mreže in drugi. V Kolektivu PIZDA so želeli predvsem omogočiti lokalnim kolektivom in organizacijam, da predstavijo svoje delo, povezano s pravicami žensk.

V Ljubljani je protestni shod na Kongresnem trgu organiziral feministični odbor Študentskega društva Iskra. Shod so organizirali že lani v okviru kampanje 45 dni feminizma. Razloge za izvedbo protesta našteje članica Mojca Žerak:

Izjava

Na protestu so se jim pridružile tudi druge organizacije, kot so Ženski lobi Slovenije, društvo SOS telefon, Inštitut 8. marec in Sindikat Mladi plus. Zakaj so se za udeležbo na protestu odločili v Sindikatu Mladi plus, razloži Tea Jarc:

Izjava

Članice feminističnega odbora društva Iskra so poleg protesta že drugo leto pripravile tudi feministični manifest. Ta se dotika ureditve delavskih pravic, zaščite reproduktivnih pravic, opozarja na spolno nasilje pri moških na visokih položajih in pa na neenakomerno prerazporeditev skrbstvenega dela, ki po večini pade na ženske. Vsebino manifesta povzame Žerak:

Izjava

V Iskri so posebej izpostavile spolno nadlegovanje, ki so ga izvajali moški na visokih položajih v primerih na dveh slovenskih univerzah:

Izjava

V Sindikatu Mladi plus opozarjajo predvsem na probleme žensk pri iskanju zaposlitve. Ženske so na trgu dela bolj izpostavljene prekarizaciji in je bolj verjetno, da se bodo znašle v zaposlitvah za določen čas, razloži Jarc:

Izjava

Prav tako v sindikatu opozarjajo, da breme skrbstvenega dela večinoma še vedno pade na ženske. Po podatkih organizacije OECD v Sloveniji moški v povprečju opravijo 166 minut neplačanega dela na dan, ženske pa 286. V povprečju časa, ki ga skupno porabijo za plačano in neplačano delo, ženske opravijo približno uro dela več na dan. Čeprav je neplačano delo neenakomerno razporejeno med spoloma, je najbolj problematična predvsem sama količina dela. Slovenija se uvršča med prvih deset članic OECD po količini neplačanega dela, ki ga opravljajo ženske. Problematičnost take količine skrbstvenega dela razloži Jarc:

Izjava

Evropska konfederacija sindikatov je zaradi velike količine neplačanega dela, ki ga opravljajo ženske, pozvala k sprejetju Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki jo je lani aprila pripravila Evropska komisija. K sprejetju direktive je pozvala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Jarc povzame vsebino direktive:

Izjava

Tudi v Španiji so sindikati prepoznali probleme, s katerimi se ženske spopadajo doma in na delovnem mestu. Deset največjih španskih sindikatov je podprlo stavko žensk, tako na delovnem mestu kot doma. Ženske so stavkale na različne načine, od stavke na delovnem mestu do bojkotiranja predavanj in opravljanja neplačanega dela v gospodinjstvu. Kako so sindikati stavko podprli, razloži Itsaso Cortes iz organizacije 8M Commission:

Izjava

Točnih podatkov o tem, koliko žensk je stavkalo, sicer ni, v organizaciji pa to številko ocenjujejo na okoli 70 odstotkov zaposlenih žensk. Razlog za uspeh stavke Cortes vidi predvsem v brezizhodni situaciji, v kateri so se ženske znašle zaradi varčevalnih ukrepov, saj so naloge državnih institucij padle na posameznice. Brez podpore sindikatov pa stavka ne bi bila uspešna, saj ženske ne bi bile upravičene do stavke na delovnem mestu, doda Cortes:

Izjava

Pri nas se je protestnega shoda v Ljubljani udeležil samo Sindikat Mladi plus. Kljub temu, da so sicer na Zvezi svobodnih sindikatov ob 8. marcu opozorili na problematiko skrbstvenega dela, Jarc meni, da bi se sindikati morali bolj posvečati specifičnim težavam, s katerimi se spopadajo ženske na delovnem mestu:

Izjava