5G milijoni
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, krajše AKOS, je v prejšnjem tednu uspešno zaključila dražbo za dodelitev frekvenčnih pasov za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev, med katere vključuje tudi pasove, namenjene zagotavljanju 5G. Agencija je operaterjem ponudila 6 pasov za obdobje 15 let, ki pa se lahko v primeru spremembe zakonodaje podaljša za dodatnih 5. Pasovi so tehnološko nevtralni z namenom zagotavljanja mobilnih storitev končnim uporabnikom, več o sami ponudbi pa pojasni Tanja Muha, direktorica AKOSa.
Od sodelujočih operaterjev sta najvišje dražila Telekom Slovenije in Telemach, ki sta sicer plačala enako ceno v višini približno 50 milijonov evrov, vendar je prvi zanjo dobil več frekvenčnega spektra. V primerjavi z obema je A1 plačal 10 milijonov manj, a je za to vsoto pridobil le malo manj spektra v dveh pasovih, 3600MHz in 700MHz.
Najmanj pa je iz celotne dražbe iztržil T-2, ki je za 2 frekvenci v dveh pasovih, 2100 MHz in 2300 MHz, dražil v višini približno 18 milijonov evrov. Avtor in urednik Tehnozvezdja, Matjaž Ropret, meni, da bi takšen izid lahko pripisali napačni strategiji draženja in oceni, da nezadovoljstvo T-2 izhaja ravno iz izida dražbe.
V Evropi so slavne postale predvsem dražbe frekvenc 3 generacije, ki so potekale v začetku dvatisočih. Takrat so cene močno presegle pričakovane, še posebno v Veliki Britaniji, kjer je vlada iztržila skoraj 40 milijard evrov in v Nemčiji, kjer so operaterji za frekvence plačali 50 milijard evrov. Hkrati so te visoke cene finančno izčrpale evropske operaterje, ki so takrat veljali za tehnološko najboljše na svetu. O slovenskih izkušnjah z dražbami frekvenc in poteku tokratne dražbe Tanja Muha.
Potek dražbe je bil sicer zelo kompliciran. Na dražbi so bile namreč frekvence iz 6 pasov radijskega spektra. Pasovi se, kot rečeno, nahajajo na različnih koncih spektra. Višje frekvence omogočajo boljši prenos podatkov, a imajo krajši domet. Nižje obratno nosijo manj podatkov, a sežejo dlje, zato so primerne za manj gosto poseljena območja. Posamezni pasovi so bili razdeljeni na še manjše segmente. Vsak večji operater za svoje omrežje potrebuje te segmente iz več različnih pasov, koliko, pa je odvisno od njegovega podatkovnega prometa. Dražba je potekala tako, da so operaterji sicer kupovali posamezne frekvenčne pasove, hkrati pa so povedali, koliko frekvenc potebujejo na drugih delih spekta in koliko so zanje pripravljeni plačati v medsebojni kombinaciji.
Dražba mobilnih frekvenc je leta 2014 iztržila nekaj več kot 100 milijonov evrov. S tokratnim izkupičkom, ki je več kot dvakrat višji od izklicne cene 69 milijonov evrov, je državna blagajna torej lahko zadovoljna, kar pa niso bili edini cilji AKOS-a
Ropret meni, da večjih presenečenj, če upoštevamo razmere na slovenskem trgu ponudnikov mobilnih storitev, ni bilo.
Cilj, kot pravijo na AKOS-u, ni bil doseči najvišjo ceno, ampak ujeti razmerje med ugodno ceno za državo in spodbujanjem operaterjev k investicijam v omrežje.
Po besedah AKOS-a so iztržene cene podobne povprečju Evropske unije. Tu so sicer razlike zelo velike. Glede na število uporabnikov je na primer Finska svoje frekvence, ravno z namenom spodbujanja gradnje omrežja, prodala desetkrat ceneje kot Italija.
Pri razpisu se največ pritožuje T-2, ki meni, da je AKOS naredil napako, ker dražbe ni pripravil v skladu z novo evropsko direkcijo o elektronskih komunikacijah. To bi morala država sprejeti do konca lanskega leta, a tega, tako kot še 24 drugih evropskih držav, še ni storila. Pravno mnenje je za T-2 pripravil Matej Avbelj in AKOS-u očita kršitev evropske zakonodaje. Direktorica AKOS-a Muha na to odgovarja.
Telekom Slovenije je za zdaj edini operater, ki v enem od frekvenčnih pasov že ponuja storitev 5G v Sloveniji. Nad dražbo je tudi izrazil zadovoljstvo, saj meni, da lahko s pridobljenimi frekvenčnimi spektri tako zasebnim uporabnikom kot tudi podjetjem zagotovi boljše storitve v prihodnosti in s tem samo nadgradi že obstoječe omrežje 5G. Ali je to tehnično že izpopoljeno ali ne pa razloži Matjaž Ropret.
Z dražbo se bodo tako tudi povečale kapacitete za pokrivanje ruralnih območji s širokopasovnim internetom, kjer bodo operaterji svojim ponudnikom lahko zagotovili funkcionalnost in podporo storitev preko tehnologije 5G. Glede operaterjev, ki niso bili prisotni na dražbi, Ropert meni, da bodo v prihodnosti ponujali enake storitve kot prej, z možnim gostovanjem pri večjih udeležencih dražbe.
Kdaj pa bomo od dražbe nekaj odnesli tudi uporabniki, oceni Ropret.
Zaključek dražbe sicer še ne pomeni konca javnega razpisa. Ta se bo končal, ko bodo operaterji plačali kupnino. Takrat bodo dobili odločbe in frekvence bodo začeli uporabljati v začetku junija.
OFFsajd sta pripravila vajenka Hana in Gal.
Dodaj komentar
Komentiraj