Pred 70 leti je 19 novinarjev in urednikov na zboru v Črnomlju potrdilo sklep o ustanovitvi Slovenskega časnikarskega društva, edinega poklicnega združenja novinarjev, nastalega med narodnoosvobodilnem bojem v Jugoslaviji. Na osvobojenem ozemlju v Metliki so 5. maja 1944 je sklicana konferenca razpravljala o nalogah novinarstva v tedanjih okoliščinah.  Zbralo se je okrog sto novinarjev, grafikov in tehnikov. Potek zborovanja je sežet v brošuri »Novinarji zborujejo«, ki je izšla kmalu zatem. Med sklepi konference je tudi pobuda za ustanovitev stanovskega društva. Že leto po ustanovitvi se je društvo preimenovalo v Društvo novinarjev Slovenije. Narodnoosvobodilni tisk je nastal kot alternativa t.i. meščanskemu tisku v Ljubljanski pokrajini, kjer so – v nasprotju s Prekmurjem, Štajersko in Gorenjsko, - osrednji časopisi izhajali še naprej, čeprav se je tudi tu od 53 predvojnih periodičnih listov ohranilo le 13. Nastali pa so nekateri novi, zlasti po letu 1943 domobranski.

Korenine novinarskega povezovanja v širšem južno-slovanskem prostoru pa segajo že v začetek 20. stoletja stoletja, točneje v leto 1903 in takratni kongres Zveze slovanskih novinarjev. Kratek pregled zgodovine in trenutnih izzivov je podala bivša časnikarka in organizatorica v društvu upokojenih novinarjev Vesna Bleiweis.