V slovenski deželi se vnema nov energetski spor. Tokrat se ta, začuda, ne tiče TEŠ-a 6, ampak vetrnih elektrarn. V Sloveniji dve veliki vetrnici, ki ju lahko opazujemo ob vožnji na našo obalo, in osem manjših vetrnic skupaj proizvedejo 0,04 odstotka električne energije. Evropsko povprečje vetrno proizvedene energije šteje 10,4 odstotkov vse energije. V osnutku nacionalnega energetskega programa 2010-2030, ki ga je pripravil Institut Jožef Stefan, je razvidno, da ima Slovenija velik vetrni potencial. V osnutku so namreč predvideli 14 lokacij po vsej Sloveniji, ki so primerne za izkoriščanje vetrne energije. A ta eko pravljica ni brez nasprotnikov. Ostro stališče proti vetrnim elektrarnam so zavzeli v Združenju civilnih iniciativ Zeleni krog, v katerem se je v začetku junija zbralo šest civilnih iniciativ. V združenju trdijo, da vetrnice negativno vplivajo na zdravje okoliškega prebivalstva, gradbeni posegi, ki jih zahteva postavitev vetrnic, pa da niso nič kaj zeleni.

Razloge za vetrne elektrarne obrazloži Dejan Savić iz organizacije Greenpeace Slovenija:

Izjava

Potek načrtovanja vetrnih elektrarn s strani države predstavi Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje Ministrstva za okolje in prostor.

Izjava

V civilni iniciativi Zeleni krog so prepričani, da bi bilo treba pred vetrnimi elektrarnami dati prednost ostalim načinom pridobivanja energije, na primer sončnim elektrarnam. Dejan Savič pojasni, zakaj izključevanje nekaterih obnovljivih virov energije v današnjem času ni več možnost, o kateri bi lahko premišljevali.

Izjava

Področje spora so tudi domnevno moteči zvoki, ki jih vetrnice proizvajajo ob delovanju. Diego Loredan iz Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd, ki je del združenja Zeleni krog, meni, da ima zvok, ki ga oddajajo vetrnice, negativen vpliv na zdravje. Študij, ki bi trdno dokazovale negativne zdravstvene posledice nizkofrekvenčnega zvoka, ki ga oddajajo vetrnice, sicer ni. Nasprotniki te teorije pa opozarjajo, da je zvok, ki ga oddajajo vetrnice, podoben zvoku, ki ga oddaja marsikatera mehanizacija, in tipično precej tišji od hrupa, ki ga vsakodnevno doživljajo prebivalci mest.

Več pojasni Vesna Kolar Planinšič:

Izjava

V civilni iniciativi Zeleni krog so zaskrbljeni tudi zaradi škode flori in favni, ki bi jo povzročili gradbeni posegi ob postavitvi vetrnic, predvsem v območju Natura 2000. Dejan Savić pojasni, da s pravilnim umeščanjem vetrnih elektrarn le-te ne bodo prizadele ne narave ne človeka.

Izjava

Zakaj pa je pri obnovljivih virih energije treba poslušati strokovnjake in upoštevati raziskave, opravljene na tem področju, za Offsajd zaključi Dejan Savić:

Izjava