Superminister Žiga Turk je v včerajšnjem intervjuju za Val 202 podal nekaj zaskrbljujočih obetov. Senca varčevalnih ukrepov seveda visi nad celotnim javnim sektorjem, v najtemnejšem kotičku pa se je tokrat znašlo ravno visoko šolstvo. Po Turkovih besedah se temu ne obeta le  iskanje lastnih virov financiranja, kmalu bi se lahko znašlo še pred konkurenco zasebnih univerz, ki so za državo - cenejše.

Številne očitke o prikriti nameri destabilizacije javnega šolstva in podpiranju uvedbe zasebnega sta vlada in pristojno ministrstvo nenehno zavračala. Skozi prizmo diskurza se je s časom vseeno izkristalizirala jasna slika vladnih namer. Poslušajmo ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turka in njegove besede o slovenskem visokošolskem prostoru ter z njim povezanih varčevalnih ukrepih:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik te logike ne razume:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na očitek ministra Turka glede tega, da je zasebno šolstvo za državo cenejše, rektor Pejovnik odgovarja:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V javnosti pa se pojavljajo tudi namigovanja o drugih razlogih za tako neposreden napad na univerze. Univerze naj bi predstavljale prostor leve ideologije in naj bi ostajale še zadnje levičarske utrdbe. Sicer pa je napad na javno visoko šolstvo tudi del širše logike in procesa neoliberalnega predrugačenja sveta v smer vitke države in privatizacije vsega javnega - tudi šolstva.

Citiramo Stanislava Pejovnika: "Ne vidim kratkoročne možnosti, da bi v enem letu prihranil denar. Univerza praktično nima možnosti, da ta denar kompenzira."

Zato zaposleni na univerzi na glas razmišljajo o uvedbi šolnin, predvsem na drugi bolonjski stopnji, za katero bi sicer potrebovali dodatna sredstva, vlada pa jim je skrčila obstoječa.

Minister na nevarnost uvedbe šolnin odgovarja, da v kolikor bi kakšna visokošolska organizacija zaradi teh treh odstotkov začela groziti z uvedbo šolnin, potem "nekdo poskuša izkoriščati" in tega država ne bo trpela. Če je program javno financiran, so šolnine tako ali tako prepovedane; če pa neka zasebna ustanova dobiva koncesijo, se ji ta lahko ukine.

Vlada je tako krivdo za prihajajoče šolnine prenesla na univerzo, čeprav je ona tista, ki ji ukinja potrebna sredstva. Šolnine  pomenijo elitizacijo visokega šolstva, širše gledano pa še večjo razslojevanje družbe, saj bo izobrazba dostopna samo premožnejšim.

Superministrstvo seveda razmišlja drugače: „Večja selekcija zaradi šolnin pomeni manj študentov, torej večjo kakovost.“ Kvaliteto bi lahko dvignili tako, da bi se profesorji lahko ukvarjali s študenti, ki za študij res živijo in gorijo, ne pa z vsemi. Citiramo: „Manj sredstev nas sili v tok, da razmišljamo, koga bomo vpisovali.„

Rektor Pejovnik uvedbi šolnin na sreči nasprotuje ...

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.