Angeli varuhi
Predlog o spremembi zakona omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške na štiri odstotke pogodbene vrednosti oziroma ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Gre za širitev omejitev provizij, kar ne bo veljalo pri pogodbah med gospodarskimi subjekti. Predlog uvaja tudi možnost, da posredovalno dejavnost izvajajo tuji agenti, s tem bo pa Slovenija izpolnila zahteve Evropske komisije.
Potem ko je pristojni odbor z 12 glasovi za in 3 proti potrdil novelo Zakona o nepremičninskem posredovanju, je državni zbor 12. julija taisti zakon sprejel. Predlagateljica zakona, stranka Levica, je 23. aprila v zakonodajni postopek vložila omenjeni predlog, kot obrazložitev predloga pa so navedli, da sta temeljna cilja omogočanje primernega stanovanja državljanom in zagotovitev učinkovitega varstva potrošnikov. Državni svetnik Branimir Štrukelj o včerajšnjem izglasovanem vetu.
Državni svetniki s prvopodpisanim Mitjem Gorenščkom so do sprejete novele bili kritični in so predlagali, da naj državni svet sprejme odložilni veto. Obrazložili so, da po njihovem mnenju prvi deklarirani cilj zakona ni smiseln, saj so cene tako najema kot nakupa nepremičnin visoke zaradi premajhne ponudbe nepremičnin in istočasnega visokega povpraševanja. Gorenšček je dodal, da tako ali tako ta zakon ščiti šibkejše državljane, na trgu nepremičnin pa so bolj prisotni ekonomsko “močnejši državljani”. Štrukelj:
Komentira tudi Tomaž Košir, direktor nepremičninske družbe FESST.
Drugo načelo, ki so ga podali predlagatelji, pa naj bi prav tako bilo nenavadno, ker se zakon nanaša skoraj izključno na cenovno regulacijo storitev nepremičninskega posredovanja, kar po njihovem z ničimer ne izboljšuje učinkovitosti varstva potrošnikov. Pravijo tudi, da so predlagatelji pomešali pojma dodatnih storitev in dejanskih stroškov. Predlagateljem očitajo, da so povsem pavšalno in neargumentirano določili, da je treba dejanske stroške omejiti na 150 evrov, pri čemer niso navedli, katere storitve naj bi takšni stroški zajemali. Po pričakovanjih prepričanje z uporniškimi svetniki delijo tudi v nepremičninskih agencijah. Tomaž Košir.
V sporočilu za javnost, dne 26. aprila, so v Združenju družb za nepremičninsko posredovanje, krajše ZDNP, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije, zapisali, da gre za panogo, ki nima takšnega vpliva na vsakdanje življenje državljanov. Dodali so tudi, da gre v primeru posredovanja z nepremičninami za popolnoma neobvezno storitev in da je po njihovem mnenju že sedanji nivo regulacije prestrog. Poudarili so, da gre za konkurenčen trg z več kot petsto registriranimi nepremičninskimi družbami. Vstop na ta trg je prost in deluje v smithovskem duhu nevidne roke, češ da bo za previsoke cene poskbel trg sam ter da intervencija države v nobenem primeru ni potrebna. Svetnik Štrukelj dodaja, da so ga določeni nasprotniki predloga zakona presenetili.
Pri ZDNP-ju so nadalje predlagatelje sprememb zakona obtožili, da takšen zakon posega v ustavne pravice svobodne gospodarske pobude. V 74. členu ustave je sicer zapisano tudi to, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.
Po obstoječi zakonodaji je višina plačila za posredovanje omejena le v primeru nakupa nepremičnine, v primeru najema pa se cena prosto določi. V Levici prav tako poudarjajo, da višina plačila ne bi bila tako problematična, če se ne bi plačilo skoraj vedno z lastnika prevalilo na najemnika. Košir meni, da gre pri predlogu Levice zgolj za nabiranje političnih točk, ki ne rešuje resnih težav trga.
Ne samo to. Košir celo trdi, da novela celo poslabšuje položaj mladih, ki iščejo stanovanje.
Agencije pač ne bodo želele delati za takšne vsote. Posledično bo po prepričanju Koširja prisotnih vse več nepravilnosti. V njegovih očeh je pač strošek agencije nuja, ki varuje najemnika. To pa tudi nekaj stane.
Da so agencije v bistvu naši angeli varuhi ugotavlja vajenka Anja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj