Avtorske (ne)pravičnosti
V zgodbi evropske reforme zakonodaje s področja avtorskih pravic se odpirajo nova poglavja. Direktiva, ki je poleti ob protestih zagovornikov svobode spleta prestala preizkus v Evropskem parlamentu, je naletela na nepričakovano oviro. Sprejetje v parlamentu je namreč pomenilo začetek trilateralnih pogajanj med predstavniki Evropskega parlamenta, Komisije in držav članic. Ta bi se morala uradno začeti v ponedeljek, a so nasprotovanja nekaterih članic romunsko predsedstvo Unije prisilili, da je točko umaknilo z dnevnega reda. Med državami, ki so nasprotovale predlogu, najdemo Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Finsko, Italijo, Poljsko, Švedsko, Hrvaško, Luksemburg, Portugalsko in tudi Slovenijo.
V omenjeni direktivi sta sporna predvsem dva člena, enajsti in trinajsti. V enajstem členu je opredeljen tako imenovani davek na povezave, ki naj bi nalagal avtorjem spletnih vsebin, da vsak manjši del, ki ga prekopirajo iz drugih virov, ustrezno označijo in zanj po potrebi plačajo. Trinajsti člen platformam za posredovanje vsebin na spletu nalaga, da morajo uvesti sisteme za nadzorovanje in zaščito avtorskih pravic na svojih straneh. Glavna problema omenjenih členov sta ta, da ni povsem jasno, v kolikšnem obsegu bi se morala izvajati, ter da ne upoštevata pravice do uporabe zaščitenih avtorskih vsebin za satirično oziroma analitično uporabo. Doktorica Maja Bogataj Jančič z inštituta za intelektualno lastnino pojasni:
Zakonodaji že od začetka nasprotujejo v Piratski stranki Slovenije, poleg njih pa tudi predstavniki piratske stranke v Evropskem parlamentu. O njihovih pomislekih predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andrée:
Andrée še poudarja, da je bila zakonodaja sprejeta pod vplivom interesov, pri katerih se sploh niso zavedali, za kaj v resnici lobirajo:
Nasprotno menijo v slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja, pri kateri direktivo pozdravljajo. Njihov pogled na zakonodajo predstavlja direktor Luka Novak:
Po njegovem mnenju govorimo predvsem o spremembah v razmerju med velikimi platformami in avtorji, ki ne bodo vplivale na povprečnega uporabnika:
Države, ki so sprožile ustavitev omenjenih pogajanj, so se obregnile predvsem ob trinajsti člen, povezan z omenjenim nadzorom na platformah za deljenje vsebin. Nemčija zahteva, da se iz zakonodaje izločijo vse platforme, ki imajo manj kot 20 milijonov evrov prometa letno. Prav tako zahtevajo tako imenovano izjemo User Generated Content, ki bi iz določil zakonodaje izločila vso vsebino, ki jo ustvarijo uporabniki omenjenih platform brez finančnega okoriščanja. O problematiki trinajstega člena Bogataj Jančič:
O posledicah celotne direktive pa še pravi:
Da so spremembe potrebne, se strinja Rok Andrée:
Dodaj komentar
Komentiraj