Barzanijevi napačni izračuni
Predsednik iraškega Kurdistana Masoud Barzani, glavni organizator in pobudnik referenduma o neodvisnosti te avtonomne regije, je odstopil s položaja. Njegove pristojnosti bodo do izvolitve novega predsednika razdeljene med parlament, vlado in sodišča. Te volitve pa so, tako kot parlamentarne, do nadaljnjega preložene. Pogajanja o prihodnjih odnosih Kurdistana z Irakom bo vodila Kurdska demokratska stranka, na vrhu katere še vedno ostaja Masoud Barzani. V današnjem OFFsajdu tako o napakah Masouda Barzanija v zvezi s kurdskim referendumom ter pogajalskih zahtevah Iraka in Kurdistana.
Masoud Barzani je s položaja odstopil pod pritiskom tujih držav, med njimi Združenih držav Amerike in nezadovoljne opozicije, ki ga krivi za neuspešno izvedbo referenduma. Seevan Saeed, profesor na Univerzi Exeter, predstavi Barzanijeve miskalkulacije, ki jih je v nedavnem intervjuju tudi priznal.
Ameriška vlada je odločitev o odstopu pozdravila z razlago, da gre za potezo modrega državnika. Saveen Saeed predstavi odnos ameriške vlade do Barzanija in napačne predpostavke Barzanija o naravi odnosov z Združenimi državami.
Masoud Barzani kljub odstopu z mesta predsednika iraškega Kurdistana ostaja predsednik stranke, ki obvladuje dve izmed treh regij Kurdistana. Prav tako njegovi družinski člani zasedajo pomembna politična mesta v regiji. Seevan Saeed ocenjuje, ali Barzanijev odstop prinaša pozitivne spremembe za Kurdistan.
Od 25. septembra, ko so iraški Kurdi izglasovali neodvisnost Kurdistana, se položaj Kurdistana slabša. Države, ki ga obkrožajo, torej Irak, Iran in Turčija, ne priznavajo rezultatov referenduma. Irak je, s tem ko je vzpostavil nadzor na zunanjih mejah regije, znatno zmanjšal njeno avtonomnost. Prav tako so iraška vojska in šiitske milice zavzele z nafto bogato regijo Kirkuk, ki je prav tako glasovala za neodvisnost. Kirkuk ni del avtonomne regije Kurdistan, vendar so ga v času referenduma še nadzorovale kurdske sile. Proračun Kurdistana, katerega gospodarstvo temelji na izvozu nafte v Turčijo, je tako izgubil naftna polja kot vir zaslužka.
V soboto so kurdske peršmerge in iraška vojska dosegle prekinitev ognja, sedaj pa se bosta vladi poskušali pogajati. Irak zahteva razveljavitev referenduma, medtem ko Kurdistan ponuja le zamrznitev rezultatov referenduma. Profesor z Univerze Linnaeus, Barzoo Eliassi, pojasni, kako notranje napetosti v Iraku motivirajo dejanja iraškega premierja Haiderja al-Abadija in kakšne so namere vlade v Bagdadu glede Kurdistana.
Iraška vlada ima boljšo pogajalsko pozicijo. Obvladuje zunanje meje Kurdistana in z nadzorom nad izvozom nafte tudi proračun Kurdistana. Barzoo Eliassi predstavi ekonomijo Kurdistana, ki je pretežno odvisna od izvoza nafte.
Poleg teh zunanjih pritiskov so prebivalci Kurdistana tudi notranje politično razdeljeni. Vsem trem regijam, Erbilu, Duhoku in Sulejmaniji vladata dve politični stranki, ki ju vodita dve plemenski družini. Družinja Barzani vodi Demokratično kurdsko stranko, ki ima večino v regijskem odboru Erbila in Duhoke. Medtem ko družina Talabani vodi proiransko Patriotsko unijo Kurdistana in obvladuje regijo Sulejmanija. Za obe družini je značilno podeljevanje političnih položajev sorodnikov. V preteklosti sta družini vodili vojne med seboj. Po plemenski pripadnosti in torej strankarski se delijo tudi pešmerge. Tako je poskus, da bi sestavili dva nestrankarska bataljona, propadel.
Edini dejavnik, ki bi lahko ošibil pogajalsko pozicijo Iraka in tako bolj uravnovesil pogajalske pozicije obeh vlad, je nestabilnost razmerij moči v Bagdadu.
Za zaključek današnjega Offsajda Eliassi povzame notranje in zunanje razloge za neuspeh kurdskega referenduma za neodvisnost.
Dodaj komentar
Komentiraj